Slovenski gledališki letopis 2017/18 je 31. nadaljevanje Repertoarja slovenskih gledališč 1867-1967, ki je prvič izšel ob 100-letnici ustanovitve Dramatičnega društva leta 1967, in je 26. nadaljevanje Slovenskega gledališkega letopisa, ki pod tem imenom redno izhaja od leta 1994. Letopis temelji na spletno dosegljivi bazi podatkov o slovenski gledališki produkciji - Repertoarju, ki ga Slogi ureja na portalu SIGledal.org in zajema podroben popis produkciji v slovenskem profesionalnem, polprofesionalnem in neinstitucionalnem gledališču.
V novo četrtstoletje izhajanja letopisa so v Slogiju vstopili z vsebinsko novostjo. Gledališkim zvrstem, ki jih je doslej zajemal v svoj uvid - dramskemu in postdramskemu gledališču, operi, baletu, sodobnemu plesu in lutkam so dodali sezonski pregled butične gledališke zvrsti, poimenovane radijska igra. Tako je sezona radijskih iger na Radiu Slovenija dobila svoje poglavje.
Na četrtkovi predstavitvi je urednik letopisa Štefan Vevar povzel nekaj skupnih podatkov, ki zadevajo gledališko sezono 2017/18. V omenjeni sezoni so zabeležili 187 realnih premier, na 222 pa se število povzpne ob upoštevanju koprodukcij, ki pa jih sicer ne upoštevajo pri statističnih izračunih. "V primerjavi z letom poprej to pomeni dve premieri manj, je pa zgovoren podatek, da je bilo v sezoni 1993/94 zabeleženih le 110 premier. To nakazuje, da se je število premier v zadnjih 25 letih izjemno povečalo," je pojasnil Vevar.
Repriz je bilo po besedah Vevarja lani 283, predlani 267, v sezoni 1993/94, ko jih je bilo najmanj, pa zgolj 95. Skupno število predstav je v minuli sezoni znašalo 5185, kar je razmeroma visoko število, ki pa glede na obravnavane sezone ni najvišje, saj se je skupno število predstav že dvakrat povzpelo na 5500, najmanj pa so jih zabeležili v sezoni 1993/94, in sicer 3400.
Se je pa razmerje med igranimi slovenskimi in tujimi deli drugič zapored prevesilo v prid slovenskim. V predlanski sezoni so zabeležili 254 slovenskih in 237 tujih igranih besedil, lani pa 273 slovenskih besedil in 232 tujih, je med drugim dejal Vevar.
V Slovenskem gledališkem letopisu zbrani podatki so nadgrajeni z uvodniki, podatki o festivalih in nagradah, s podatki o reprizah in gostovanjih ter s povzetkom in primerjavo podatkov med konkretnimi gledališči (na statistični tabeli).
Tokratni avtorji uvodnikov za posamezna področja so: Zala Dobovšek (dramsko in postdramsko gledališče), Jure Dobovišek (operno gledališče), Nika Arhar (baletno in plesno gledališče), Tjaša Bertoncelj (lutkovno gledališče) in Klemen Markovčič za novo rubriko, posvečeno radijski igri.