Drama Edwarda Albeeja Ameriški sen (1961) je bila v Sloveniji prvič uprizorjena že leta 1963 (v režiji Žarka Petana na t. i. Komornem odru ljubljanske Drame), le slabi dve leti po ameriški krstni uprizoritvi. Tudi Albeejevo najznamenitejše delo, Kdo se boji Virginie Woolf? (1962), je bilo pri nas uprizorjeno z manj kot dveletnim zamikom (v režiji Mileta Koruna, prav tako v Drami). Albeejeva dela – poleg že omenjenih še Zgodba o živalskem vrtu, Občutljivo ravnovesje, Vrt, Gospa iz Dubuqua, Tri visoke ženske in Koza ali kdo je Silvija? – so bila do danes na naših profesionalnih odrih uprizorjena že več kot dvajsetkrat.

Prva (in vse do danes tudi edina) slovenska uprizoritev Ameriškega sna je bila sprejeta kot eden izmed vrhuncev domače gledališke sezone 1962/1963, uspešna pa je bila tudi v tujini, z odmevnimi gostovanji v Varšavi, Sarajevu in Beogradu. Tako poljski kot jugoslovanski kritiški odzivi na to uprizoritev ponujajo slikovit vpogled v značilnosti zgodnje recepcije Albeeja v evropskih socialističnih državah, ki so jo v prvi vrsti zaznamovali poskusi umestitve ameriškega dramatika v kontekst ideoloških in kulturnih konfrontacij hladne vojne.

V predavanju dr. Matica Kocijančiča, raziskovalca in kustosa Slovenskega gledališkega inštituta, se bomo sprehodili skozi različne odtenke tega interpretativnega okvirja, od njegovih najizrazitejših potez v Sovjetski zvezi, prek njegovih variacij na Češkoslovaškem, Poljskem in v Bolgariji, pa vse do posebnosti jugoslovanske in slovenske recepcije.