"Škofjeloški pasijon v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj zgodovinske sedimente in težo svetopisemskega izročila, ki obdaja prvo slovensko dramsko besedilo, prevede v sodobno pulzirajoče gradivo, ki besedo tudi dejansko prestavi v meso. Vsebino gledališkega dogodka postavi v trpna in trpeča telesa, ki kanonično zgodbo uprizarjajo v svojstvenem odrskem jeziku," je v obrazložitvi nagrade za najboljšo predstavo festivala zapisala žirija.
Kot so izpostavili žiranti Rok Bozovičar, Diana Koloini in Viktorija Rangelova, v ospredje odrskega izraza stopa predan igralski angažma, režisersko dovršen preplet vseh gledaliških elementov, ki precizno slikajo paleto umetnostno-zgodovinskih podob, pa dosega za slovensko gledališče močan likovni učinek. "Škofjeloški pasijon je uprizoritev, ki se s svojo sugestivnostjo in intenzivnostjo odtisne tudi v kolektivno gledalsko telo," so prepričani.
Tudi nagradi za najboljšega igralca in igralko so žiranti dodelili igralcema Škofjeloškega pasijona, in sicer Doroteji Nadrah in Blažu Setnikarju. Igralka v vlogo Eve in Marije vstopa brez verbalnega aparata in se ne naslanja na tipizirane podobe žrtve, temveč s svojo telesno ekspresivnostjo in vztrajnostjo vzpostavi presunljivo odrsko prisotnost, meni žirija.
Za Setnikarja pa je žirija zapisala, da oblikuje neposreden, vendar boleče živ trpni element. Kot Adam in Kristus se brezkompromisno podvrže torturi uprizoritvenega kolesja, pri čemer znotraj njega ostaja čist v svoji sleherniški naivnosti. Kot je ob zahvali celotni ekip izpostavil Setnikar, je v taki predstavi, četudi poudarja trpljenje, kar precej lepote in poezije.
Škofjeloški pasijon je najbolj prepričal tudi gledalce, ki so si v tekmovalnem in spremljevalnem programu festivala lahko ogledali osem od enajstih predstav, ki jih je na program umestil selektor Rok Andres, medtem ko treh predstav zaradi produkcijskih težav ni bilo odigranih. "Smo v teh temnih, črnih časih, ampak smo se odprli in ste prišli. Jaz bi dal eno nagrado tudi občinstvu in pridite še," se je gledalcem zahvalil režiser Lorenci.
Kot je o nagradah povedal direktor Prešernovega gledališča Kranj Jure Novak, so v gledališču zelo veseli, da so jim občinstvo in strokovna žirija izkazali tako veliko čast, da so jim podelili vse te nagrade. "Hkrati pa seveda lahko trdim, da je bilo na festivalu prikazanih zelo veliko kvalitetnih predstav in s tega vidika je to še toliko večja potrditev za naš Škofjeloški pasijon," je poudaril.
Posebno nagrado Tedna slovenske drame, ki je bila prav tako kot nagradi za igralce tokrat podeljena prvič, pa je žirija dodelila uprizoritvi Gejm v režiji Žige Divjaka in produkciji Slovenskega mladinskega gledališča ter Maske Ljubljana, in sicer za družbeno občutljivost uprizoritve. "Njena igra ne poteka v fikcijskih svetovih, temveč jo igra stvarna problematika, ki odzvanja lokalno in globalno," je zapisala.
Na nocojšnji zaključni slovesnosti so podelili tudi tri nagrade, katerih dobitniki so bili znani že aprila, ko bi se festival zaključil, če bi bil izveden v običajnem terminu. Nagrado Slavka Gruma za najboljše novo nastalo dramsko besedilo je prejela Maja Šorli za Tega okusa še niste poskusili. Nagrada za mladega dramatika je šla v roke Nine Kuclar Stiković za besedilo Jutri je v sanjah izgledal drugače. Grün-Filipičevo priznanje za dosežke na področju dramaturgije in teatrologije pa je prejel Milan Ramšak Marković.
Festival je tokrat potekal v izrednem novembrskem terminu, v Prešernovem gledališču pa so veseli, da so ga kljub novim omejitvam uspešno izpeljali. "Lahko sem zelo vesel, da smo uspeli praktično cel festival izpeljati tako, kot smo načrtovali, kljub težkim razmeram in pogojem," je dejal Novak in se zahvalil festivalski ekipi, zaposlenim v gledališču in ustvarjalcem, ki so izvedli program.
"Prav tako smo lahko samo zadovoljni z odzivom gledalcev, ki jih je bilo kljub temu, da je obisk gledališča postal zelo zapleten, veliko. Zato mislim, da kaže trenutno stanje dobro formo festivala in kranjskega gledališča," je sklenil Novak, ki upa, da se bo naslednji, 52. Teden slovenske drame lahko znova tradicionalno začel 27. marca, na svetovni dan gledališča.