Dramsko besedilo Leonce in Lena lahko po besedah direktorice in umetniške vodje MGL Barbare Hieng Samobor obravnavamo tudi kot Büchnerjev testament, ki pa je nenavaden, saj v njem ni jeze in srda, ki bi ju mladi avtor lahko upravičeno izražal ob bolezni, zaradi katere je umrl, star komaj 23 let.
Pod režijo predstave se je podpisala Mateja Koležnik, ki je menila, da lahko v besedilu zgodbe, postavljene v fantazijski svet kraljestva, za številnimi plastmi odkrijemo nevralgično točko tedanje in današnje družbe. Leonce in Lena je tako drobna poetična drama, ki pa v sebi nosi ostro kritiko mladine oziroma družbe, ki je kriva, da mladi postajajo vedno bolj brez veselja in volje do življenja ter da tonejo v dolgočasje, obup in postajajo vedno bolj sebični posamezniki brez empatije.
Büchnerjevo delo bi lahko opredelili za poetično dramo, veseloigro, komedijo ali grotesko, saj vsebuje elemente vseh omenjenih zvrsti, je še povedala režiserka na novinarski konferenci pred premiero, ki bo v četrtek.
Pri uprizoritvi sta sodelovala režiserkina stalna sodelavca - kostumograf Alan Hranitelj in koreograf Matija Ferlin. Slednji je povedal, da so poskušali besedo, ki ima v igri pomembno vlogo, na čim boljši način povezati z nenavadnimi kostumi in telesi.
Dramaturginja Ira Ratej je predstavila zgodovino teksta, ki je bil poslan na natečaj, na katerega ni nikoli prišel. Revni študent medicine in politični aktivist je namreč na ovojnico prilepil premalo vredne znamke, zato so mu pošiljko vrnili. Po njegovi smrti so jo našli v njegovi zapuščini, prvo uprizoritev pa je igra doživela šele 60 let po nastanku.
Nemško veseloigro radi prevajamo kot komedijo, a to po besedah dramaturginje ni ustrezen prevod, saj je bila to posebna zvrst meščanov, ki so se norčevali iz plemstva, imela pa je tudi moralen poduk. Büchner je šel še korak naprej, saj se je norčeval tudi iz tega žanra, je pojasnila Ira Ratej.
Igra Leonce in Lena prinaša preprosto zgodbo princa in princese, ki bi se morala poročiti, čeprav se nista niti poznala. Oba se odločita za beg. In prav na tem begu se srečata in, ne vedoč, kot sta, zaljubita. Vrneta se na dvor in se poročita. Eden od naukov zgodbe je, da se usodi ne da ubežati, je povedala dramaturginja.
V predstavi igrajo Boris Ostan, Jure Henigman, Matej Puc, Jana Zupančič, Mirjam Korbar Žlajpah, Tjaša Železnik in Gregor Čušin. Scenograf zasnove je Raimund Orfeo Voight, scenograf izvedbe Marko Japelj, skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar, lektorica Maja Cerar. Ta je dejala, da so si za predstavo, ki temelji na prevodu Jožeta Udoviča, izbrali zborni jezik.
Predstava Leonce in Lena je sicer v Sloveniji doživela že štiri uprizoritve, nazadnje leta 2012 v Lutkovnem gledališču Ljubljana v režiji Ivane Djilas.
Po premieri bo časnik Dnevnik že devetindvajsetič podelil nagrado za najboljšo igralsko interpretacijo pretekle sezone v MGL. Lani jo je prejel Jure Henigman.