Kot piše v utemeljitvi nagrade, je Rosanda Sajko nase opozorila že leta 1960 z legendarno štiridelno nanizanko o medvedku Puju. Leto pozneje je prejela nagrado za režijo otroške radijske igre Modra vrtnica za princesko na takrat na novo ustanovljenem festivalu radijske igre v Novem Sadu.
"Predanost radijski igri za otroke je nadgrajevala vsa leta svojega radiofonskega ustvarjanja in za svoje delo prejela vrsto nagrad na različnih srečanjih radijskih ustvarjalcev bivše Jugoslavije in tudi širše," so zapisali v utemeljitvi.
Posebno mesto v njenem opusu predstavlja Puntarjev ciklus. Skupaj z ustvarjalno ekipo, ki so sestavljali Djurdja Flere, Frane Puntar, Urban Koder, Metka Rojc in številnimi igralci vseh generacij, je izoblikovala model nove radiofonske oblike, ki je prerasla iz t. i. slepega gledališča v samostojno ustvarjalno umetniško zvrst.
Svoj pristop je nekoč opisala z besedami: "Puntar v zvočni igri na svojevrsten zabavni način raziskuje razmerje med dvema vrstama radijskoigrskih strukturnih elementov: razmerje med besedo, ki ima pomenljivost in omogoča potek zgodbe, in melodijo, ki ne vsebuje besedno-pomenskega sporočila, pa vendar zmore predstaviti zvočni lik, ki je prav tako (ali še bolj) plastičen kot drugi liki v radijski igri." S tem ciklusom je prodrla v širši jugoslovanski in tudi evropski prostor ter požela niz priznanj in nagrad.
Nagrado zlati glas ZDUS podeljuje za sinhronizacije risank in radiofonske stvaritve od leta 2018. Za življenjsko delo je bil leta 2019 nagrajen Jurij Souček.