STA, 17. 11. 2015

Schnitzlerjev Vrtiljak v MGL o večno tabuizirani temi - spolnosti

V Mestnem gledališču ljubljanskem (MGL) bodo v četrtek na Velikem odru premierno uprizorili predstavo Vrtiljak dunajskega avtorja Arthurja Schnitzlerja. Režijo predstave, ki v desetih enakovrednih prizorih tematizira večno tabu temo - spolnost, je prevzel Marko Čeh. Premiera bo ob 20. uri.
:
:
Foto: Peter Uhan
Foto: Peter Uhan
Foto: Peter Uhan
Foto: Peter Uhan
Foto: Peter Uhan
Foto: Peter Uhan
Foto: Peter Uhan
Foto: Peter Uhan
Foto: Peter Uhan
Foto: Peter Uhan

Kratki žgečkljivi prizori razgrnejo pogled na vse družbene sloje Dunaja na prelomu v 19. stoletje, katerih posamezniki se, čeprav čez dan živijo drug mimo drugega, nazadnje srečajo med rjuhami, in sicer tako, da se vsak izmed njih zaporedoma znajde v objemu dveh partnerjev. Pa vendar pri Vrtiljaku ne gre za pikantnosti, ki bi potešile naš morebitni voajerizem, ampak za natančno študijo človeške narave, njene spremenljivosti in krhkega tkanja medčloveških odnosov, so o predstavi zapisali v gledališču.

Kot je na današnji novinarski konferenci izpostavila direktorica in umetniška vodja gledališča Barbara Hieng Samobor, sta se režiser in dramaturginja Petra Pogorevec pri postavljanju igre na oder odločila iz besedila počrpati komedijske nastavke ter močno in angažirano poantiranost.

Čeh je, kot je dejal, v svoji režiji izhajal iz prepričanja, da je umetnost vedno laž in da resnica nastane v gledalcu. Pri postavljanju predstave je iskal mejo. "Prvi prizor nam vzpostavi kod, drugi prizor nam ta kod ponovi. Nato sem začel iskati, kako daleč lahko v naših kodih gremo, da je stvar še vedno verjetna, logična, in kako daleč lahko prizore pripeljem, da gledalec še vedno gleda in da se mu zdijo stvari, ki so sicer nelogične, še vedno logične," je pojasnil.

Po besedah Pogorevc so osnovno noto Schnitzlerjeve strukture in tematizacijo obdržali, ukvarjajo se z osebnim in družbenim licemerjem, ki ga danes ni nič manj, kot ga je bilo v Schnitzlerjevem času. Ker pa to samo po sebi ni toliko intrigantno, kot je bilo ob nastanku besedila, so si prizor, v katerem nastopata pesnik, slednji nosi avtobiografske elemente, in igralka, vzeli za iztočnico za razmislek o gledališču kot prizorišču in mediju uprizarjanja igre. Nastala kombinacija, ki je po eni strani zvesta besedilu, po drugi pa tekst nadgrajuje s prispevkom režiserja.

Schnitzler, ki je bil priznani dunajski zdravnik, je igro Vrtiljak je v prvi verziji napisal leta 1897. Prvič je bila uprizorjena šele leta 1920 v Berlinu. Po premieri se je sprožil val zgražanja, obtoževanja in moralističnih obsodb, ki so se mešale z naraščajočim antisemitizmom, zato je Schnitzler prepovedal uprizarjanje Vrtiljaka na nemškem govornem področju. Po nekaterih podatkih je policija po dunajski premieri leta 1921 uprizoritev prepovedala, Schnitzlerja pa so obsodili zaradi obscenosti.

V predstavi igrajo Bernarda Oman, Jure Henigman, Tina Potočnik, Jaka Lah, Tanja Dimitrievska, Gaber K. Trseglav, Ajda Smrekar, Viktorija Bencik Emeršič, Boris Kerč in Nik Škrlec k. g.. Scenograf predstave je Marko Turkuš, kostumografka Branka Pavlič, avtorja glasbe Laren Polič Zdravič in Miha Petric.