Vrtiljak

V seriji desetih pisanih in živahnih ljubezensko-erotičnih sekvenc gre Arthurju Schnitzlerju manj za zapletene zgodbe in veliko bolj za čim natančnejšo karakterizacijo oseb. Če vas danes kdo vpraša, s koliko osebami ste spali, preden ste se zaobljubili samo eni, je menda splošno sprejemljivo število deset. Deset partnerjev pomeni, da ste ravno prav radovedni in pustolovski, ne pa promiskuitetni in razvratni. Deset je tudi oseb v Schnitzlerjevi igri Vrtiljak. Vse pa se vrti prav okoli erotičnih dogodivščin. Deseterica kratkih žgečkljivih prizorov razgrne pogled na vse družbene sloje Dunaja na prelomu v devetnajsto stoletje, katerih posamezniki se, čeprav čez dan živijo drug mimo drugega, nazadnje srečajo med rjuhami, in sicer tako, da se vsak izmed njih zaporedoma znajde v objemu dveh partnerjev. Pa vendar v Vrtiljaku ne gre za pikantnosti, ki bi potešile naš morebitni voajerizem, ampak za natančno študijo človeške narave, njene spremenljivosti in krhkega tkanja medčloveških odnosov. Arthur Schnitzler je bil priznan dunajski zdravnik, ki mu je njegov sodobnik Sigmund Freud nekoč menda dejal: »Vi ste z intuicijo, čeprav gre v resnici za poglobljeno introspekcijo, dognali vse, do česar se moram jaz dokopati z mukotrpnim delom.« Ko je leta 1900 Vrtiljak ugledal luč sveta v knjižni obliki, ga je avstrijski cenzor nemudoma prepovedal. Na krstno uprizoritev je moral čakati kar dvajset let in po premieri v Berlinu se je sprožil val javnega zgražanja, obtoževanja in moralističnih obsodb, ki so se mešale z naraščajočim antisemitizmom. Zato je Schnitzler prepovedal uprizarjanje Vrtiljaka na nemškem govornem področju. Še preden odmahnete z roko, češ, to so bili drugi časi, danes smo dosti bolj svobodomiselni in strpni, odprite aktualne spletne strani, na katerih so še vedno ali znova prisotni predsodki in nestrpnosti vseh vrst.