Nad sotočjem razburkanih dvomov, / na tanki brvi, ki čeznje sloni, / hodim samotna, / namenjena nikamor, / le k sebi. (iz pesmi Ljubiti za nič)
V formi govorjenega šansona se avtorica avtorefleksivno, včasih pa tudi avtoironično, izpoveduje in pripoveduje o ljubezni, o ljubezenskih iskanjih, hrepenenjih, bojaznih, uresničitvah in bolečinah. Vse zgodbe so ožarjene z njeno ženstvenostjo in ženskostjo, iz njih odsevata tako mehka milina kot vročična odločnost z iskreno zapeljivostjo. Njena prisotnost je vedno najmočnejša nekje na poti med prošnjo in nepopustljivostjo. Vsaka pesem je novo tveganje, ki pa je zanjo neizbežna izbira na sledi (samo)izpolnitve.
Božanski dotik izdihljajev / iste besede najinih ust, / istega smeha najinih sap, / istega poljuba najine dvojine. (iz pesmi Dotik)
Saša Pavček skupaj s pianistom Aljošo Rijavcem, kitaristom Šemsudinom Dinom Džopo in basistom Janom Oršičem tako prepleta svojo poezijo z glasbo, da se v poljub združena jezika dveh umetnosti zdita neločljiva. Glasbeniki s svojo avtorsko glasbo pesnici pomagajo pri lovljenju ravnotežja med povedanim in zaslutenim, v svojih kompozicijah sledijo notranjim ritmom posameznih pesmi in občutljivo niansirajo širino njenih intimnih občutij in spoznanj.
Bom pač tiha voda, tiho v dolgi strugi / si usodo zdolbem, stečem, stečem v neznano / smer obale, upajoč, da tvoja je … (iz pesmi Kako do tebe?)
Predstava Obleci me v poljub je gledališko-glasbeni dogodek, ki pa je v svojem jedru poetične narave in v ospredje postavlja besedo. Tovrstno združevanje umetniških zvrsti je v zadnjih letih pri nas še posebej cvetoče – spomnimo se le na Večer z Milo Kačič, Senco tvojega psa in Krizantemo na klavirju – in vendar je predstava Obleci me v poljub zaznamovana z dodatno razsežnostjo. Igralka Saša Pavček namreč interpretira lastno, v pesniškem prvencu leta 2010 izdano poezijo. Interpretacije pesmi so občuteno osebne, vsaka pesem nosi s seboj val spominov, ki pa se mu pesnica ne pusti preplaviti. Elegantno ga zajezdi in mu pusti, da jo odnese nazaj do obale, kjer bo morda našla školjko, iz katere bo zaslišala šepet minule ljubezni ali peščen grad, v katerem domuje trenutek sladkosti iz davnine …
(Vir: Predramnik 2, Bilten Tedna slovenske drame)
Povezava: Spletna stran Tedna slovenske drame
***