Filozof, prevajalec, režiser in scenarist Petr Šourek je pred leti v Pragi s kolegi gledališčniki zasnoval projekt prve svetovne agencije za turizem korupcije (Corrupt tours), ki korupcijo obravnava kot eno najbolj cvetočih kultur današnjega časa. Neobičajna turistična ponudba, zasnovana kot performans, je postala prava uspešnica, saj si jo je želelo ogledati več tisoč ljudi. "Ugotovili smo, da nam lahko korupcija prinaša denar, in to na legalen način," je povedal Šourek.

S projektom je gostoval na številnih konferencah in umetniških festivalih v Evropi, te dni pa sodeluje na festivalu Drugajanje, ki ga prirejata II. Gimnazija Maribor in zavod Bunker. "Ko sem to videla v Pragi, sem takoj pomislila, da bi bilo kaj takega idealno za Maribor, kjer med drugim še vedno odmeva vzpon in padec nekdanjega župana Franca Kanglerja," je povedala ena od oblikovalk programa Drugajanja Katarina Slukan.

Kot rezidenčni umetnik v okviru programa GuestRoomMaribor Pekarne Magdalenske mreže je Šourek v Mariboru junija zbiral gradivo, danes pa bo njegov mariborski projekt prvič predstavljen javnosti. Pohod po mestu bodo začeli ob 17. uri pod Starim mostom, izvajali pa ga bodo tudi vse dni festivala Drugajanje prihodnji teden.

Šourek vidi številne vzporednice med Prago in Mariborom, čeprav gre pri slednjem za turistično manj oblegano mesto. "V obeh primerih je gradiva na izbrano temo zelo veliko," je povedal in mariborskega župana Kanglerja primerjal z nekdanjim praškim županom Pavlom Bemom. "V obeh primerih gre za močna lokalna barona, ki imata pod nadzorom preveč družbenih sfer."

Korupcija ni edina tema njegovega najnovejšega projekta, ampak se bolj osredotoča na vprašanje uresničljivosti oziroma, bolje rečeno, neuresničljivosti lokalnih politik. "Ne gre za to, kdo je koga podkupil, ampak raziskujem okolje, ki takšno početje omogoča. Zanima me, kakšne cilje zasleduje neka družba, kaj smatra za razumno in česa ne. Obstaja namreč nevaren vzorec, ko se postavljajo cilji, ki jih ni mogoče doseči. Ko veliki egi iz politike, kulture ali še kakšnih drugih področij delajo velike načrte, nastane plodno okolje za korupcijo," je povedal umetnik.

Z naslovom projekta se je poigral z nazivom Evropska prestolnica kulture (EPK), ki ga je Maribor nosil leta 2012. "Sprašujem se, zakaj EU spodbuja podeljevanje takšnih nazivov. Če bi se domislili programa Evropska prestolnica turizma, kot je naslov naši predstavi, si lahko zlahka predstavljate, da bi se mesta, kakršen je Maribor, tepla za ta naziv, samo da bi pritegnila k sebi več evropskega denarja. Pri tem sploh ne bi bilo pomembno, kakšne dolgoročne učinke, kakšen smisel bi to imelo. Ali je kaj takega koristno za prebivalce mesta, je drugotnega pomena," je prepričan.

Kritičen je tudi do prizadevanj oblasti po pritegnitvi čim več turistov v mesto. "Različni projekti, kot je na primer EPK, se merijo s štetjem turistov. To je neumnost. Ko politik ne ve, kako bi utemeljil svoje načrte, začne razpredati o povečanem turističnem obisku. Večina investicij namreč ni smiselnih, še posebej če se jih na koncu tako ali tako ne uresniči in ostanejo samo pri obljubah."

O natančnejši vsebini mariborske predstave, v kateri kot glavna igralca nastopata vodiča Stara in Mlada trta, ne želi vnaprej govoriti. "Morate priti na ogled, da vidite to, kar sicer ni mogoče videti, niti na Googlovih zemljevidih. In obstaja razlog, da tega ni nikjer videti," je dejal.