STA, 3. 12. 2015

Predstava V republiki sreče v ljubljanski Drami - predstava o svobodi, družini

V SNG Drama Ljubljana bo v soboto na velikem odru premiera predstave V republiki sreče britanskega dramatika Martina Crimpa. Režijo prve slovenske uprizoritve je prevzel Sebastijan Horvat. Po besedah ravnatelja Drame Igorja Samoborja se predstava ukvarja s pojmom svobode in še marsičem drugim, tudi družino.
:
:
Foto: Peter Uhan / SNG Drama Ljubljana
Foto: Peter Uhan / SNG Drama Ljubljana
Foto: Peter Uhan / SNG Drama Ljubljana
Foto: Peter Uhan / SNG Drama Ljubljana
Foto: Peter Uhan / SNG Drama Ljubljana
Foto: Peter Uhan / SNG Drama Ljubljana
Foto: Peter Uhan / SNG Drama Ljubljana
Foto: Peter Uhan / SNG Drama Ljubljana
Foto: Peter Uhan / SNG Drama Ljubljana
Foto: Peter Uhan / SNG Drama Ljubljana
Foto: Peter Uhan / SNG Drama Ljubljana
Foto: Peter Uhan / SNG Drama Ljubljana
Foto: Peter Uhan / SNG Drama Ljubljana
Foto: Peter Uhan / SNG Drama Ljubljana
Foto: Peter Uhan / SNG Drama Ljubljana

Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedal dramaturg Milan Marković Matthis, dramsko besedilo V republiki sreče sestavljajo tri dejanja, vsako od njih pa sledi povsem samosvojemu formalnemu principu. Prvo je črna komedija, napisana po vzoru piece bien faite, v drugem smo priča popolni razblinjenosti dramske forme, tretje je nekakšen daljni odmev Becketta. Trije deli igre odpirajo tri asociativna polja - družina, posameznik in družba.

Igro po dramaturgovih besedah preveva cinizem, ki pa so ga sami prenesli na strukturalno raven, kar je bila njihova največja intervencija.

Prvo dejanje nosi naslov Uničenje družine. Vendar je po režiserjevih besedah njihovo stališče, da je treba braniti družinske vrednote, a ne takih, kot jih od nas zahteva koncept naravne družine, ampak družino, kot si jo lahko določi vsak sam. Dogajanje so v tem delu postavili v 80. leta minulega stoletja, ko je prevladal občutek, da je svoboda pred vrati.

Drugo dejanje, ki nosi naslov Pet temeljnih svobod posameznika, govori o prilastitvi koncepta svobode v današnjem času, o tem, kako je neoliberalizem ugrabil koncept revolucije, upora, osvoboditev žensk in osvoboditve družbenih vlog ter ga vključil v krogotok trgovine ter o tem, kje danes počiva ta moment svobode.

Tretje dejanje z naslovom V republiki sreče pa se ukvarja z antiutopijo, s tem, kaj se zgodi, ko izgine družina, ko izgine družba, je pojasnil Horvat.

Za prevod je poskrbela Tina Mahkota. Kot je dejala, gre za zelo raznorodno besedilo. Prvo dejanje je ostra satira, drugo dejanje je posejano z zelo manifestativnimi izjavami, v tretjem dejanju pa po njenih besedah ni popolnoma jasno, kje se dogaja in kaj se je zgodilo pred tem, zato je preprosto sledila besedilu. Kot je še povedala, se je v drugem dejanju veliko ukvarjala s "kovanjem verzov", saj se vsak od petih delov zaključi s pesmijo.

Glasbo je prispeval Drago Ivanuša, scenograf je Jürgen Kirner, kostumografinja Belinda Radulović, oblikovalec luči Pascal Merat, lektor Arko.

Igrajo Ivo Ban, Milena Zupančič, Janez Škof, Petra Govc, Lena Hribar, Tina Vrbnjak, Nataša Barbara Gračner in Aljaž Jovanović.

Povezani dogodki