Večna zgodba o veronskih ljubimcih Romeu in Juliji je na ljubljanskem matičnem odru v upodobitvi umetniškega direktorja baleta in koreografa Zanelle primerno zaživela februarja pred dvema letoma. Vanjo je koreograf, rojen v Veroni, prelil svoje doživljanje rojstnega mesta, mladih ljubimcev in njune nesrečne ljubezni, ki se ga na glasbo Prokofjeva, kot je povedal sam, še kako dotakne.
"Balet Romeo in Julija, ki ga poustvarja ljubljanski baletni ansambel, se me vsakič znova dotakne in presune. Baletni plesalci s prezenco in eleganco tako tenkočutno ponazorijo tragični značaj zgodbe. Upodobijo tako blišč kot kriminalno stran, glavna protagonista pa z lahkotnim in vedrim gibom izražata strast in ljubezen, mladost, zračnost, ki jo je zaznati v vsakem delu koreografije. Balet Romeo in Julija sem v preteklosti ustvaril že za grško in romunsko narodno opero, vendar me ta izpopolnjena neoklasična koreografija z vrhunskim ljubljanskim baletnim ansamblom najbolj prepriča," je na svoj balet v dveh dejanjih ponosen Zanella.
Enovito podobo tedanjega časa in družbe pričarajo kostumi avstrijskokoroške umetnice Alexandre Burgstaller in scena Alessandra Camere.
V glavnih vlogah bosta v Celovcu nastopila Nina Noč (Julija) in Kenta Yamamoto (Romeo), v alternaciji z njima so Marin Ino in Filip Jurič ter Nina Kramberger in Oleksandr Koriakovskyi. Poleg očarljivega plesnega para bodo v drugih vlogah blesteli še Lukas Zuschlag (Tybalt), Tjaša Kmetec (gospa Capulet), Marin Ino (Rosalinda), Hugo Mbeng (Mercutio), Yuki Seki (Paris) in Yujin Muraishi (Benvolio).
Koroški simfonični orkester bosta glasbeno vodila maestro Nicholas Milton in Mitsugu Hoshino (26. in 27. marca ter 5. in 11. aprila). Zadnja predstava na odru Mestnega gledališča bo 13. aprila.
Po letu 2018, ko je na celovškem odru ljubljanski balet nastopil z Labodjim jezerom Čajkovskega, SNG Opera in balet Ljubljana z 12 ponovitvami Romea in Julije krepi sodelovanje z Mestnim gledališčem v Celovcu. Predstavo je gledališče umestilo v svoj redni abonmajski repertoar, ki si močno želi tovrstnih predstav s sodobnejšim pridihom.
"Na ta način dokazujemo, da smo privlačni tudi za širši evropski prostor, ki stavi na kakovostno umetniško izvedbo. Zelo smo veseli, da še naprej gradimo umetniški odnos med gledališčema in upamo, da bo živ tudi v prihodnje. Presrečen je tudi naš umetniški ansambel, ki si nastopov na tujih odrih zelo želi, saj jih to še dodatno motivira," je s povabilom za gostovanje zadovoljen direktor SNG Opera in balet Ljubljana Staš Ravter.