Saška Rakef, 29. 8. 2010

Reforma kulturnega sistema ni samo stvar neodvisnega kulturnega sektorja - je stvar široke javne razprave

V pogovoru s Katjo Praznik, podpredsednico Nacionalne mreže Asociacija.
:
:

foto Urška Boljkovac

In media res - kaj je Asociacija in kaj je njen cilj?
Nacionalna mreža Asociacija povezuje nevladne organizacije in posameznike, dejavne v kulturi, s ciljem zastopanja in zagotavljanja pogojev za njihovo profesionalno delovanje. Zavzema se za celovito reformo kulturnega sistema kot ključnega kulturno-političnega problema. V Sloveniji se le-ta še ni zgodila. Dominanten je javni sektor, javne inštitucije, ki so ustanovljene s strani države in po zakonu dolžne izvajati javni interes na področju kulture. Pozabljamo, da tudi nevladne organizacije zagotavljajo določene kulturne dobrine. Z našim delovanjem želimo izpostaviti vprašanje, kako se lahko kulturni sistem spremeni, da bi lahko vanj bili vključeni različni produkcijski modeli.

Pomen nevladnih organizacij?
Nevladne organizacije in samostojni ustvarjalci močno prispevajo k internacionalizaciji slovenske sodobne umetnosti. Večina se ukvarja z aktualno sodobno produkcijo umetnosti. Zatorej je ključno, da se nevladnim organizacijam zagotovijo boljši pogoji za profesionalno in bolj stabilno delovanje; da se vzpostavi princip, ki bo financiral strukture, ki sodobni umetnosti omogočajo, da se lahko umetnost sproducira in zgodi. Značilnost kulture in umetnosti je namreč ravno ta, da proizvaja inovativne pristope, je raznolika in vključujoča; in hkrati odprta kot območje eksperimenta.

Problem(i) s katerim(i) se srečujejo nevladne organizacije?
Nevladne organizacije se financirajo iz projektnih in programskih razpisov. Kljub temu da obstajajo programski in večletni razpisi so ti pravzaprav seštevek projektov in ne financirajo struktur kot takšnih. Nevladne organizacije so vsake tri - štiri leta postavljene pred pogoje večletnih programskih in projektnih razpisov, kjer se morajo ponovno vzpostavljati in dokazovati – to jim ne omogoča stabilnega okolja za razvoj.

Kot ključni problem neodvisne scene pa bi izpostavila dejstvo, da je ta v trenutnem kulturnem sistemu ves čas na margini. Neodvisna umetniška produkcija je zelo povezana z alternativo iz 80-ih let. V 90-ih letih so si akterji zelo prizadevali, da bi se vzpostavil drugačen tip inštitucij, ampak se niso. Nastala je množica zasebnih zavodov in društev, ki še danes delujejo, a nimajo enakovrednega, legitimnega položaja v primerjavi z nacionalnimi, ne glede na to, da zelo pomembno prispevajo k temu, kako se sodobna umetnost vzpostavlja v širšem, mednarodnem kulturnem prostoru. V skladu s tem se mi zdi nujno, da se neodvisni umetniški produkciji za to, kar je naredila in kar ustvarja za sodobno slovensko umetnost, prizna njena legitimiteta v kulturnem sistemu.  

In vendar se reforma delno že dogaja – ministrica je napovedala reformo javnega sektorja.
Pri tej reformi bo vitalnega pomena, da se bodo upoštevale izkušnje neodvisne umetniške produkcije oziroma nevladnih organizacij, njihovi modeli produkcije. Hkrati pa reforma kulturnega sistema ni samo stvar neodvisnega sektorja, je stvar širše javne razprave, v kateri morajo biti udeleženi vsi akterji kulture in umetnosti in v kateri morajo imeti vsi enako mesto. Cilj javne razprave bi bil pregled različnih produkcijskih modelov in integracija le-teh v sistem na način trajnega delovanja.

Asociacija je bila lani uspešna na razpisu Ministrstva za javno upravo. Rezultati?
Skozi projekt ''Mreženje in krepitev kapacitet nevladnih organizacij v kulturi'' smo v zadnjem letu izvedli poskus profesionalizacije organizacije. Hkrati je bila to tudi eksperimentalna faza delovanja Asociacije v smislu raziskovanja načina vzpostavitve Asociacije kot organizacije, ki naj bi skrbela za to, da se zagotovijo profesionalni pogoji delovanja nevladnih organizacij oziroma na kakšen način postati partner oblikovalcev in nosilcev oblasti oziroma kulturnih politik ter zagotoviti, da sektor neodvisne kulturne produkcije in nevladnih organizacij na področju umetnosti pridobi svoje mesto v kulturnem sistemu. Konkretni rezultati so vzpostavitev delovne skupine za sistematsko urejanje nevladnih organizacij na področju kulture pri Ministrstvu za kulturo, ki skozi redne mesečne sestanke obravnava ključna problemska jedra. Kot pomembno bi izpostavila, da smo uspeli vzpostaviti dialog – v kolikor smo na začetku stali eden nasproti drugemu, se sedaj nahajamo v neki dialoški formi – zdi se mi pomembno, da javna uprava oziroma ministrstvo razume to področje in obratno, da mi razumemo njihov sistem. Naslednji korak je sodelovanje s ciljem posodabljanja sistema v smislu potreb slovenske scene.

In sam projekt – kako je zastavljen?
Projekt deluje na dveh nivojih. Prvi je zagovorniški – vzpostavlja civilni dialog. Drugi meri na delovanje navznoter, in sicer mapiranje problemov in nudenje možnosti usposabljanja nevladnega sektorja. Tu bi predvsem izpostavila problem, da v Sloveniji nimamo študija kulturnega managementa. Veliko organizacij ima znanja, ki izhajajo iz usposabljanja v tujini ali skozi lastno prakso delovanja. Sistemska rešitev tega problema, to je vzpostavitev študija kulturnega managementa, bi bila vsaj po mojem mnenju za Slovenijo izredno pomembna. To ne bi pomenilo, da bi se kulturni management uspešno apliciral samo na področje nevladnega sektorja, pač pa bi to lahko prispevalo tudi k pozitivni spremembi na nivoju upravljanja samih inštitucij.

Asociacija je v sodelovanju z Mladimi levi organizirala okroglo mizo Angažiranost v umetnosti.
Asociacija v cilju, da postane nacionalna mreža, zastopa tako ljubljanske organizacije kot tudi organizacije iz drugih krajev – v tem letu smo pridobili člane iz Kopra, Maribora, Novega mesta, Kranja. Okrogla miza je del projekta Mreženja in krepitve kapacitet nevladnih organizacij v kulturi. Bili smo mnenja, da je ključno odpreti temo angažmaja, predvsem, ker smo skozi projekt zaznali, da so se nevladne organizacije in neodvisna umetniška produkcija v teh letih, ko se kulturni sistem ni spremenil, utrudile. Utrudile v smislu, da so se naveličale nenehnih pogajanj z Ministrstvom za kulturo o tem, kaj pomeni sistemska podpora in kako naj bi vse skupaj izgledalo. Zdi se mi, da je mogoče zaznati določen nivo apatije in da je pomembno, da se omogočijo neke strukture v smislu Asociacije, da bi se pomena angažmaja ponovno zavedli. Pomembno je, da se poleg ukvarjanja s svojim ustvarjalnim delom kot umetnik zavedaš - da si sam ustvarjaš pogoje delovanja. Za te pogoje se moraš zavzemati sam. Poleg tega, da te kot umetnika zanimajo specifična vprašanja stroke, se je potrebno zavedati načinov pozicioniranja v družbi. In glede na to, da je neodvisna produkcija do neke mere marginalizirana, se mora za to, da bo prišla ven iz margine, tudi sama zavzeti, imeti voljo in angažma.

Plani, vizija?
Trenutno pripravljamo novo prijavo na razpis za vsebinske mreže, ki ga je objavilo Ministrstvo za javno upravo in smo v fazi načrtovanja aktivnosti za naslednji dve leti. Junija smo imeli občni zbor članov – izrazili so željo, da nevladne organizacije postanejo partner pri reformi ne samo javnega sektorja kot javnega sektorja, ampak da mislimo širše – pri reformi javnega sektorja se mora absolutno razmišljati o tem, na kakšen način bodo v kulturni sistem vključene nevladne kulturne organizacije in neodvisna kulturna produkcija. Ker je pomembna. Mislim, da bo tako naše strateško delovanje usmerjeno predvsem na to, na kakšen način vzpostaviti to partnersko vlogo pri pomembnih kulturno-političnih vprašanjih in reformah. In kako zagotoviti možnost vplivanja in konstruktivno prispevati k procesu reforme javnega sektorja.

***

ARENA je festivalski časopis Mladih levov, ki ga ustvarjajo mladi pisci, predvsem udeleženci Maskinega Seminarja sodobnih scenskih umetnosti že vrsto let.

Arena je nastala na pobudo zavoda Bunker v sodelovanju s Seminarjem sodobnih scenskih umetnosti pri Maski, zavodu za založniško, kulturno in producentsko dejavnost. Sodelovanje smo v letu 2010 razširili tudi na spletni portal slovenskega gledališča SiGledal, ki bo z objavami tekstov poskrbel za dodatno in okrepljeno poročanje.

Arena je eksperimentalna platforma, ki presega žanrske okvirje klasičnega pisanja in vzpostavlja teren za poigravanje z novostmi in preizkušanje ustvarjalnega duha svojih piscev. Je samoorganizirana, kolektivna enota, v kateri velja glas enakopravnosti in transparentnosti.
Povezava: Arena 2010 - Festivalski časopis mladih levov

 

Mladi levi