Kot prvi bo premiero doživel avtorski projekt Lee Kukovičič Zadnji Hamlet, ki ga pripravljajo v koprodukciji z Zavodom Bunker. Zadnji Hamlet je zadnji del trilogije Ko moški jočejo, ki jo je uvedel simpozij Ko moški jočejo, se svet ustavi, sledile so "jokalne intervencije" na Tednu slovenske drame (TSD) z naslovom Zadnji Hamlet, predigra. V avtorskem projektu Zadnji Hamlet se po besedah direktorice Zavoda Bunker Alme R. Selimović umetnica igra z dramsko predlogo in z vsemi prejšnjimi Hamleti, predvsem pa se poskuša spopasti s konceptom ali simbolom Hamleta. Ljubljanska premiera bo 14. septembra, premiera v Kranju pa 20. septembra.
Kot druga bo 12. oktobra premiero doživela črna komedija Predsednice Wernerja Schwaba v režiji Jureta Novaka. Kot je povedal, imajo v ansamblu odlično zasedbo za predstavo, igralke Vesna Jevnikar, Darja Reichman in Vesna Slapar pa so že v prvi polovici vaj odprle zanimive registre treh žensk v predstavi. V Predsednicah Schwab skozi duhovite in iskrive dialoge dveh upokojenih čistilk Erne in Grete ter še aktivne Maričke mojstrsko razgrinja banalno in na krščanskih stereotipih temelječo plat družbe, so o vsebini predstave zapisali v gledališču. Novak je dodal, da gre tudi za zgodbo o tem, kako se soočamo z nemočjo.
Ivana Djilas bo režirala predstavo Harun in morje zgodb, katere premiero v gledališču napovedujejo za januar. Kot je povedala režiserka, je kratek roman Harun in morje zgodb prvo delo, ki ga je pisatelj Salman Rushdie napisal leta 1990, za Satanskimi stihi in po dveh letih tišine po izrečeni smrtonosni fatvi. Poudarila je, da je pisatelj po tišini napisal pravljico, fokus pa je na tem, da je napisal zgodbo o pripovedovanju in o tem, od kod izhajajo govor in zgodbe ter kaj se zgodi, če se izviri zgodb začnejo kaliti in če zmaga tišina. "To je politična zgodba, zapakirana kot pravljica," je dodala.
Režiser Jernej Lorenci bo na oder postavil slovensko literarno klasiko Boj na požiralniku Prežihovega Voranca. Lorenci je Boj na požiralniku označil kot ikonično besedilo ter kot vinjeto v primerjavi s pisateljevo epsko življenjsko zgodbo ter dodal, da ga to razmerje izjemno fascinira. Spomnil je, da je pisatelj besedilo poslal uredniku Ferdu Kozaku, ki je iz zgodbe, ki je prej vključevala tudi slovensko in slovansko mitologijo, vse to črtal in kar je ostalo, je "suho, trdo, neizprosno, direktno in brez svetlobe". Družina Dihurjev gre od poraza do poraza, trudi se izbojevati bitko, ki je obsojena na propad. Znotraj tega pa vidi noro voljo duha in fizisa. Ključ režiser vidi v telesnosti. Predstava nastaja v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj, spomladi bo odprla 54. TSD.
Kot zadnjo bodo na oder postavili predstavo Kot vsa svobodna dekleta. Režijo dramskega besedila Tanje Šljivar bo prevzela Mojca Madon. Kot je povedala, je bosanska dramatičarka navdih za besedilo našla v resničnem dogodku, ki je odmeval v medijih, ter izjav nacionalnega koordinatorja za reproduktivno zdravje Republike Srbske: "Imeli smo primer, da so odšli učenci osnovne šole manjšega kraja na petdnevno ekskurzijo. Nekaj časa po njihovem povratku se je izkazalo, da se je sedem učenk z ekskurzije vrnilo nosečih." Vsi liki v predstavi so po režiserkinih besedah fiktivni, avtorica v besedilu obračunava s patriarhatom in prevprašuje tradicionalne vrednote.