Predstava je ob svoji prvi postavitvi leta 1972 v režiji Matjaža Lobode in likovni podobi Jake Judniča pomenila prijetno in dobrodošlo osvežitev v repertoarju, ki je tedaj obsegal predvsem tuja dela. Dramaturgija pravljice ostaja preprosta, osvežena je le z majhnimi novostmi izpod peresa Svetlane Makarovič. Tudi po več kot 45 letih njena pravljica ostaja antologijska. Brezčasno sporoča, da svet ni popoln, da odnosi prinašajo mnoge izzive in da se celo zakoni narave včasih ne zdijo najbolj pravični, so zapisali v LGL.

Sovica Oka je trmasta in naivna, a v resnici je predvsem radovedna, razigrana in iskrena - njena veličina je prav v tem, da želi novosti doživeti s svojimi, kakor rada pravi, največjimi in najlepšimi očmi. Čeprav si zaradi tega nakoplje marsikatero težavo in se zaplete v marsikateri konflikt, skozi neprecenljive izkušnje v resnici odrašča. In na svojem popotovanju spozna še nekaj: da padce in strahove lažje prenesemo, če imamo prijatelje, so še zapisali v gledališču.

Vižintin, lutkovni umetnik, igralec in animator LGL, je dobitnik številnih mednarodnih in slovenskih nagrad, med drugim Župančičeve nagrade. Je specialist za različne lutkovne tehnike in njihove zakonitosti ter različne možnosti kreativne rabe in animacije. Lani je ob 30-letnici od premierne postavitve na oder postavil osveženo različico legendarne Sapramiške.