Pobeg Vitruviana prinaša nadaljevanje utemeljevanja principov sonoričnega gledališča, katerega temelji so bili postavljeni leta 2006 s predstavo Sonoria. Sonoria je bila večdimenzionalni zvočno svetlobni performans v gledališkem prostoru, v kontrapunktu z lučjo in v stiku z izraznostjo človeškega telesa (takrat ženskega telesa v podobi igralke Nataše Burger), v produkciji zavoda En-Knap. Projekt je bil zasnovan v interdisciplinarnem kontekstu, z željo po odkrivanju svežih stičišč med sonoričnimi umetnostmi in naštetimi področji skozi nov, sugestiven način kreiranja. Pobeg Vitruviana pa v ospredje postavlja moško telo - v podobi priznanega španskega plesalca Jordija Casanovasa - in njegov preboj v zvočnih pokrajinah.
foto Nada Žgank
Pobeg Vitruviana je izpovedni preplet osebnih izkušenj zrelega umetnika v soočenju z filozofijo sodobnega življenja. Njegovi poti od renesančnega razumskega človeka do postatomske virtualne breztelesnosti sledimo razumsko, hkrati pa močan sonorični poseg v prostor stimulira gledalca, da dramatični okvir napolni z osebno zgodovino, z lastno problematiko vpetosti v zgodovino, kulturo, v lasten spomin, v prepričanja, konvencije, družbena pričakovanja, religije in njihovo simbolno delovanje, politiko, izobrazbo, spol.
Presvetlitev, oslepitev na koncu je prebujenje, osvoboditev. Je povratek v lastna telesa, povratek v ta hip, ta trenutek posameznikovega življenja.
Predstava ponuja plesalcu raziskovanje interakcije s specifično gostoto in delovanjem sonoričnega prostora. Zvok je živ, je gibčen, zaradi gostote vibracij je otipljiv. Prostor je samo na videz prazen, v resnici je prepoln emotivne vsebine, ki jo pod vtisom zvočne kreacije vsak gledalec projicira v praznino. Na svoji poti emancipacije, neodvisnosti, osvoboditve, se plesalec premika skozi pokrajine, ki jih lahko sliši: goste zvočne pokrajine - in skozi pokrajine, ki jih lahko sluti: soobstoječe emotivne pokrajine prisotnih gledalcev.
Jordi Casanovas / Foto Jordi Bover
Hanna Preuss:
»Pobeg Vitruviana je dopolnitev diptiha, njegov dolgo manjkajoči drugi del. Moški odpovednik ženske (Nataša Burger) »Sonorie«, ki je bila uprizorjena 2006. Gre za izpovedni preplet osebnih izkušenj zrelega umetnika v soočenju z filozofijo sodobnega življenja. Izvajalca za to vlogo sem iskala štiri leta. Pravzaprav sem že malo obupala ... in potem je prišel Jordi Casasnovas, izjemen plesalec, ki premore dramatično toplino Edith Piaf in izrazno moč Barišnikovega plesnega giba. Skupaj s odlično skupino mladih avtorjev ustvarjamo tridimenzionalno predstavo, skorajda živi film, z elementi baleta, bogato svetlobo, impresivnimi slikami. Ves čas predstave raste in se gosti galaksija zvoka, prav posebna sonosfera, ki plesalca v vsakem koraku podpira; emocionalno žari, se bogati in raste med vse pogumnejšimi raziskavami prostora in telesa. Do sedaj sem svoje predstave delala večinoma z igralci, ti so meni zelo blizu, saj sem z njimi prebila svojih trideset let na filmu. Delo z plesalcem je zame povsem novo doživetje. Zelo emocionalno, zelo ganljivo.«
Hanna Preuss
Hanna’s atelje sonoričnih umetnosti
Soproducent: Center kulture Španski borci
Režija sonorične podobe: Hanna Preuss
Oblikovanje svetlobe in scene: Jaka Šimenc
Ples, koreografija: Jordi Casanovas
Videografija: Luka Umek
Zvočni inženiring: Markus Krohn
Kostumografija: Bjanka Adžić Ursulov
Razvoj projekta: Hanna Slak, Barbara Hribar
Grafično oblikovanje: Jaro Jelovac
Prevodi: Jeremi Slak
Povezave: