A ne glede na številne odrske poskuse posodobitve, gledališče noh vse od konca 13. stoletja naprej, ko je bilo utemeljeno, sledi strogim zakodiranim pravilom. Ostaja nedotakljiva, neminljiva forma, ki ji sledi časa ne odvzamejo pripovedne moči.
A 17. aprila 2011 se bo prav v Sloveniji pisalo novo poglavje gledališča noh, s tem pa tudi evropskega gledališča. Tradicionalna noh igra bo v svoji izvirni, nedotakljivi obliki prvič po 8-ih stoletjih od svoje utemeljitve delila oder z drugo obliko uprizoritvene umetnosti. Gledališče noh se bo srečalo s sonoričnim gledališčem Hanne Preuss – v predstavi »NOHSONO«.
Dovoljenje za to je dal sam 26. Veliki mojster prestižne Kongo šole Noh gledališča, g. Kongo Hisanori, ki je svojemu nasledniku, velikemu noh igralcu Tatsushigu Udaki in njegovi življenjski sopotnici, sodobni plesalki, Haruni Tanaka Udaka dovolil, da prekineta svoje obveznosti in sodelujeta v predstavi. Projekt podpira tudi Japonsko združenje gledališča noh in Veleposlaništvo Japonske v Sloveniji.
V predstavi »NOHSONO« bosta Tatsushige in Haruna tudi prvič soustvarjalca. Tatsushige Udaka bo predstavljal noh, v svoji tradicionalni zakodirani ritualni obliki; Haruna Tanaka Udaka bo predstavljala »sonorio« (zvočno pokrajino, kjer luč in slika nežno sledita gibu in zvoku)
»NOHSONO« bo drobna življenjska zgodba dveh ljudi na prelomu tradicije in sodobnosti, silovita parabola o samoti in hrepenenju, o sponah izročila in kriku srca, o strmenju k svobodi in ljubezni.
V ta namen bo Hanna Preuss v sredo 16. marca odpotovala v Osako, od tam pa v mestece Atami, kjer bo tudi ob spremstvu slovenske veleposlanice na Japonskem Helene Drnovšek Zorko ter seveda Harune Tanaka Udaka obiskala priznana oblikovalca - Yoko in Koji Arai – ki bosta poskrbela za kostum Harune (Tatsushige Udaka, ki bo v »NOHSONU« predstavljal noh bo seveda po strogih pravilih gledališča noh nosil v naprej določen kostum in maske).
Od 23. 3. do 4. 4. 2011 bo nato Hanna Preuss s Haruno Tanaka Udaka postavljala sonoričen del predstave v gledališču Gekken, kjer je s svojo predstavo »Sence.Misli.Risbe.Takt.« gostovala že decembra lani. Gledališče Gekken je zato prijazno odstopilo svoje prostore za pripravo te predstave. Vmes se jima bo za dva dni pridružil tudi Tatsushige Udaka.
Sledi vrnitev v Slovenijo, dokončna priprava zvoka, luči in videoprojekcije. Japonska umetnika bosta v Slovenijo prispela 13. aprila, v nedeljo 17. aprila pa bo v koprodukciji Festivala Ljubljana, v Viteški dvorani velika premiera. Ker so po japonski tradiciji predstave običajno v dopoldanskem času, bo tudi »NOHSONO« sledila temu izročilo.
Tako imenovana japonska premiera predstave bo tako v nedeljo 17. aprila ob 13. uri, ob 19. uri pa bo sledila še zahodna, slovenska premiera.
O tem zgodovinskem srečanju dveh filozofij, dveh uprizoritvenih umetnosti v sodelovanju z RTV Slovenija nastaja tudi dokumentarni film, ki ga režira Hanna A. W. Slak. Dokumentarni film, ki bo na sporedu julija 2011 sledi gostovanju ustvarjalcev sonoričnega gledališča v Kjotu (december 2010) in nato povratnemu gostovanju ustvarjalcev gledališča noh v Ljubljani. Cilj filma je odkriti kontraste, nasprotja in razlike v kulturnih tradicijah, predvsem pa tudi podobnosti in nadkulturno univerzalnost ustvarjalnih procesov in receptivnih vzvodov.
Hanna Preuss, sonorična umetnica:
»Predstava v nastajanju »NohSono« postaja vse večji izziv in se prebija na najpomembnejše mesto v mojem dosedanjem ustvarjanju. Po dveh letih priprav je usoda hotela, da se rojeva ravno v času, ko se vsi zaprepadeno oziramo k Japonski. Moja odločitev, da kljub izrednemu stanju v deželi in v ljudeh nadaljujemo z ustvarjalnim procesom, je predvsem spoštljiv poklon japonskim sodelavcem. Vemo, da se ne bomo mogli ubraniti vdoru brutalne realnosti v mitološki svet gledališke predstave. Naš temelj ostaja še naprej zbliževanje preteklosti in prihodnosti, grajenje mostu: plemeniti simbolizem, ki ga iz noh iger prinaša igralec Tatsushige Udaka, bo dobil dramatično spremljavo v sonoričnim delu v izvedbi plesalke Harune Tanaka Udaka. Ne vem še, kako bo zvenela ta zgodba, ki ji gremo vztrajno naproti. Vem, kako bi zvenela danes - v le nekaj dnevih se je premaknila v povsem drugo dominanto. Pred nami so odločilni dnevi na Japonskem. Predstavo bo sooblikoval čas, v katerem nastaja.«