Vsebina igre
Na nekem hotelskem vrtu v središču Maribora se je zgodila poroka, zdaj pa se družini ženina in neveste pripravljata še na fotografiranje. Obsesivno-kompulzivna nevesta se na vse pretege trudi, da bi bila poročna fotografija ujeti trenutek popolnosti, ki bo do smrti krasil spalnico novoporočencev. Vendar pa se svatom nikakor ne uspe uglasiti s temi nevestinimi željami in pričakovanji. Še več. Trk dveh družin v čakanju na fotografa spodbudi in razpre hudo patologijo medosebnih odnosov, pa tudi travm. Komedija se v takšnem razpoloženju gosti vse do nepričakovanega konca.
O predlogi
Za dramsko besedilo Ujeti trenutek je avtorica Nika Švab na Tednu slovenske drame v Kranju leta 2017 prejela nagrado za mladega avtorja. Radijska uprizoritev tega besedila je hkrati tudi njegova prva izvedba.
Konceptualna izhodišča in avtorska ekipa
Režiser Klemen Markovčič poslušalca kot slušnega voajerja skorajda dokumentarno postavlja v središče dogajanja. Radijska različica predlogo uprizarja v integralni verziji, s tem pa ohranja tudi dramaturgijo desetih slik in dialekt kot ključni jezikovni element. Sicer pa je bila krovna namera režije, poleg skrbno oblikovane dramske igre igralcev, z vsemi zvočnimi sredstvi nekoliko zrelativizirati konflikt na sami poroki in s tem poudariti absurden značaj komedije. Svet okoli osi velikih problemov je namreč vedno splošen in mimobežen. In nič se ne ustavi, pa čeprav želimo ujeti kakšen le za nas popoln trenutek.
Lektorica Metka Damjan je jezik poenotila in oblikovala jasen jezikovni načrt z namenom, da dialekt ne bi bil komedijsko sredstvo samo po sebi, pač pa le gibka in jasna geografska opredelitev dogajanja. Enotnost kraja in časa je narekovala enovito zvočno krajino, nekje med parkom, vrtom in mestom v ozadju kot ključno prostorsko akustiko. Tonski mojster Urban Gruden je z režiserjem razmerja med liki ustvarjal predvsem z jasnimi plani načrti pred mikrofonom in minucioznim menjavanjem mikrolokacij. Montaža je namenoma ostra, skorajda neobdelana, s čimer je poudarjena etapnost dogajanja. Igro je z glasbenim oblikovanjem v celoto dopolnila Darja Hlavka Godina. Osnovni značaj glasbe je sila ležeren, celo frivolen, njena funkcija pa ostro zamejuje posamezne slike, a z namenom ritmičnega variiranja tudi »krši« jasno dramaturško strukturo. Zlasti v sklepnih delih igre, ko dogajanje že prehaja v vrhunec, namreč vstopa tudi v posamezne prizore kot glasba v ozadju in s tem neposredni komentar.
Zasedba
Markovčič je k sodelovanju povabil tudi nekaj igralcev, ki jih redkeje slišimo v radijskem etru nacionalnega radia, sicer pa oblikoval samosvojo, značajsko raznovrstno in interpretativno močno paleto glasov. Osrednjo vlogo neveste je oblikovala Mateja Pucko, njenega ženina pa Petja Labović. Z vlogo ženinove mame oziroma tašče se je spopadla Maša Žilavec, z vlogo njene hčerke oziroma svakinje pa Pia Zemljič. Nevestina oče in mama sta Dario Varga in Zvezdana Mlakar, preudarna priča in edina prava razumevajoča zaveznica pa Tina Vrbnjak.