Šostakovič (1906-1975) sodi poleg Sergeja Prokofjeva in Igorja Stravinskega med najvidnejše ruske oziroma nekdanje sovjetske skladatelje 20. stoletja. Med njegovimi najuspešnejšimi in dramaturško izčiščenimi glasbenogledališkimi deli je prav opera Lady Macbeth Mcenskega okraja, ki skozi življenjske preizkušnje protagonistke Katerine Izmajlove razkriva vrsto družbenih anomalij, od družinskih disfunkcionalnosti, prešuštva, patriarhalnega nasilja do zločinskih dejanj.

Libreto opere, ki je po leningrajski praizvedbi leta 1934 obveljala za prepovedano na ruskih tleh za nadaljnjih 30 let, je nastal po motivih istoimenskega romana Nikolaja Leskova. Prinaša zgodbo o ženski, ki se na smrt dolgočasi v neprijetnem okolju in zakonu brez ljubezni. Iz strasti do lahkoživega Sergeja zagreši več umorov in je obsojena na prisilno delo v Sibiriji, a ko odkrije, da jo je ljubimec izkoristil, Katerina sklene, da se bo maščevala ženski, ki ji je speljala moža. Na koncu obe utoneta.

Po besedah dirigenta v mariborski različici Farhadsa Stadeja gre za delo, ki je komedija, groteska in klovnovska igra, v svojem bistvu pa tragedija. "Tragičnost je tako velika, da je ne moreš predstaviti drugače kot v groteskni obliki. To je vsekakor predstava za odrasle, ker se nasilju na odru ni mogoče izogniti ali ga narediti nežnejšega, saj je tudi glasba zelo nasilna in groba," je pojasnil. "Genialnost Šostakoviča je prav v tem, da uspe narediti delo, ki ga ni mogoče spreminjati," je še dodal umetnik, ki je v SNG Maribor lani sodeloval že pri baletu Gusar.

Režijo so poverili Romunu Gaborju Tompi, ki je prav tako že delal v SNG Maribor, in sicer pri dramski uprizoritvi Višnjev vrt. Kot je povedal, mu je žal, da Šostakovič ni napisal še več oper, saj mu je to očitno šlo zelo dobro. "Zgodba o Lady Macbeth Mcenskega okraja je zelo dramatična. Napisal jo je pri 27 letih in je bila šele njegova druga opera, a hkrati tudi zadnja, saj jo je Stalin prepovedal," je pojasnil. "Mislim, da nihče ni napisal takšne opere, v kateri so tako močno prisotna velika čustva, groteska, humor in tragedija, s toliko različnimi sloji razumevanja," je dodal.

Delo bi po njegovih ocenah lahko označili tudi za prvo feministično opero v zgodovini. "Šostakovič je poskušal prikazati grozljive okoliščine, s katerimi so se ženske spopadale v močno patriarhalnem svetu. Mislim, da je to še vedno aktualno, predvsem uporaba in zloraba spolnosti kot orodja moči, dominacije, političnega kapitala, tudi ponižanja. Zato smo se odločili, da predstavo postavimo v sodobni čas," je še povedal režiser.

Zaradi tega se tudi ni trudil prikriti nasilnih prizorov. "Vsi si želimo ponovnega vstajenja, a bi radi preskočili križanje. A ponovno vstajenje brez križanja ni mogoče. Najbližje ponovnemu vstajenju smo prav v najbolj kritičnih trenutkih našega življenja," je povedal.

Vlogo Katerine Izmajlove bo odpela Petya Ivanova, njenega moža Uroš Dolšek in tasta Jaki Jurgec, medtem ko bo v vlogi ljubimca Sergeja nastopil Ivan Momirov. V operi med drugim nastopajo še Valentina Čuden, Martin Sušnik, Sebastijan Čelofiga, Marko Škofič, Bruno Konda in Guadalupe Barrientos. Scenograf je Helmut Stürmer, kostumografka Corina Gramosteanu.

Na slovenskih tleh je bila Šostakovičeva Lady Macbeth Mcenskega okraja prvič uprizorjena februarja 1936 v ljubljanski Operi. Drugič so jo uprizorili šele čez 34 let.