MGL, 19. 2. 2011

Premiera Dekamerona v produkciji MGL in SNG NG

Danes, 19. februarja, ob 20. uri bo na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega krstno uprizorjen mjuzikel DEKAMERON, ki je nastal po motivih istoimenske zbirke novel Giovannija Boccaccia. Avtorji novega slovenskega mjuzikla so avtorica besedila Ira Ratej, avtor besedil songov Matej Krajnc in skladatelj Milko Lazar. Režiser predstave, ki je nastala v koprodukciji z SNG Nova Gorica, je Boris Kobal.
:
:

Foto Barbara Čeferin

Dekameron

Po štirih tujih in v svetu že preverjenih mjuziklih so se v MGL in SNG Nova Gorica odločili na oder postaviti nov, slovenski mjuzikel, ki je nastal po motivih zbirke novel Dekameron Giovannija Boccaccia. Umetniški vodja MGL Barbara Hieng Samobor je avtorstvo besedila zaupala Iri Ratej, ki je besedilo priredila za današnji čas: po Boccaccievem vzoru je napisala duhovite dialoge, protagoniste pa ''opremila'' s sodobnimi tehnološkimi napravami, s katerimi se znajdejo v vasi Dekameron. Vendar navigacija in mobilniki tam ne delujejo, zato ostanejo popolnoma odrezani od sveta.

Deset mladih ljudi – sedem žensk in trije moški, ki se med seboj ne poznajo – se pred najnovejšo smrtonosno pandemsko gripo zateče v zapuščeno vas Dekameron, v kateri mobilniki, računalniki in satelitska navigacija ne delujejo. Kmalu ugotovijo, da je njihovo zavetje nekdanje gledališče, ki v temačnih kotih skriva kostume, scenografijo in tudi glasbenike. Tako začnejo odkrivati svet igre in teatra. Vsak dan si izberejo témo in jo uprizorijo pod vodstvom tistega, ki je tisti dan režiser. Iskre simpatije med njimi se razplamtijo v srečne, pa tudi neuslišane ljubezni, igra teles in dotikov prebudi v njih slo in strast, ki jih tako prevzame, da pozabijo na obup, strah pred boleznijo in smrtjo. Očarani drug nad drugim in nad igro, ki jih skozi solze in smeh osvobaja ter jih sooča s pristno človeškostjo, se na koncu sprašujejo, ali si sploh še želijo vrnitve v tehnološko visoko razviti svet.

''Človeška komedija'', kot tudi imenujemo zbirko stotih novel izpod peresa duhovitega in dobrohotnega Giovannija Boccaccia, ki jo je sam naslovil Decameron ('desetdnevje'), je ob Dantejevi Božanski komediji nosilka novega občutja sveta, ki mu pravimo renesansa ali preporod človeka, ko se je človeški duh posvetil raziskovanju človeškega v vseh njegovih dimenzijah. V tem smislu lahko Dekameron današnjemu človeku v tehnološko pregneteni kulturi, ki generira občutja strahu, tesnobe in krivde, nudi ne le zabavno, temveč tudi poučno doživetje.


foto Barbara Čeferin

Blaž Lukan se je v gledališkem listu poigral z naslovom Dekameron. Etimologija nam namreč razkrije tri ''korene'': najprej gre za deset zgodb na dan v desetih dneh, ki jih pripoveduje deset ljudi; gre tudi za sobo, camero, v kateri se znajdejo mladi ljudje, ki zaradi svoje zaprtosti in medčloveških relacij določa njihovo usodo; in kot tretje gre v igri asociacij tudi za kamero, za povsem sodoben pripomoček (po)snemanja in nadzora, ki pa je za priredbo Dekamerona ključen.

Boccaccio in njegov Dekameron (povzeto po gledališkem listu uprizoritve Dekameron):

Boccaccio (1313–1375) sodi med tri velike ustvarjalce 14. stoletja, ki tvorijo vrh italijanske in tudi evropske književnosti poznega srednjega veka; poleg njega sem sodita še pesnika Dante (1265–1321) in Petrarka (1304–1374). Boccaccio in Petrarka sta bila znanca in celo prijatelja, ki sta poleg določenih sorodnosti imela tudi pomembne razlike. Oba sta s svojim literarnim pisanjem odpirala duševni prostor človeka, ki se je na pragu novega veka na novo uzrl v preteklost, hkrati pa odkril, da zna spregovoriti o sebi na način in z močjo, kakor pred njim niso zmogli.

Zbirka novel Dekameron je imela izjemen vpliv na literaturo ter tudi na širše kulturno in estetsko pojmovanje. To delo je že od 15. stoletja vir navdiha za umetnike in obvezno čtivo srednješolcev, čeprav sam avtor v sklepni besedi pripomni, da je to branje namenjeno tistim, ki nimajo česa početi oziroma imajo čas za branje.
 
Delo je nastalo med letoma 1348 in 1353 in nakaže preporod, uvod v renesanso in humanizem; napisano je v zlatem italijanskem kvatročentu, predstavlja pa mejnik v evropski literaturi, saj spaja preteklo literarno tradicijo in obenem postavlja merila za prihodnjo. Gre za premik, ki vodi iz krščanskega srednjega veka preko renesanse naravnost v novi vek. Boccaccio je nedvomno človek renesanse, saj je ena izmed njegovih potez tudi oživljanje grškega estetskega ideala in grštva kot takega. Opusti moralizem in sakralno ter pokaže človeka v vsej njegovi ''naravnosti'', z vsemi njegovimi napakami, stremljenji in nagnjenji, kot so napuh, častihlepje, čutna strast in iskrena ljubezen.


foto Barbara Čeferin

Junakov zgodb ne idealizira, temveč v stotih zgodbah, ki si jih protagonisti povejo v desetih dnevih karantene, opiše zabavne, hudomušne in poučne zgodbe, od katerih je najbolj znana Novela o Sokolu. Nakazana je naklonjenost do čisto posvetnih, zemeljskih strasti ter do šibkosti človeškega značaja. Boccaccieve proze pač ne moremo razumeti le kot navihane burke o prigodah in nezgodah; njegove novele namreč spremljajo prefinjenost in poskus opisati izbrani človeški tip, držo določene figure, zaplet in razplet duševnih želja ter poskus opisati človeka v njegovi celoviti zemeljski in duševni obliki ter zajeti notranji svet protagonista.

Giovanni Boccaccio, Ira Ratej, Matej Krajnc, Milko Lazar
Dekameron

Režiser Boris Kobal
Dramaturginja Ira Ratej
Avtor besedil songov Matej Krajnc
Skladatelj Milko Lazar
Scenograf Miha Knific
Kostumograf Leo Kulaš
Koreografka Jana Menger
Korepetitor Joži Šalej
Lektorica Maja Cerar
Oblikovalec svetlobe Samo Oblokar
Avtor mask Branko Drekonja
Asistentka kostumografa Ljubica S. Čehovin
Asistenta lektorice Martin Vrtačnik in Jože Volk (študijsko)

Igrajo
Ana Dolinar - Horvat Liza, Elizabeta, Prva prijateljica, Tretja nuna, Filippa
Anja Drnovšek AGRFT / Saša Pavlin Stošić AGRFT - Ema, Tesa, Četrta nuna, Ženska, Starka, Prva žalovalka, Meščanka
Ana Facchini - Neja, Pripovedovalka, Mati prednica, Mama, Meščanka
Gregor Gruden - Dionej, Bruno, Rustico, Bernard, Mladenič, Hieronim, Vittorio, Lazarino
Arna Hadžialjević - Meta, Alibek, Druga nuna, Služabnik, Meščanka
Peter Harl - Pan, Lorenzo, Calandrino, Tomažek, Kralj, Rinieri, Sodnik
Gorazd Jakomini - Filio (m), Buffo, Puščavnik, Giacomo, Pietro, Mož, Giovanni, Silvio
Karin Komljanec/Saša Pavlin Stošić AGRFT - Pam, Peta nuna, Gianna, Silvestra, Meščanka
Tanja Ribič - Filio (ž), Druga ženska, Prva nuna, Žileta, Marija, Meščanka
Marjuta Slamič - Lavra, Prva ženska, Druga prijateljica, Druga žalovalka, Helena, Žena, Meščanka


Povezave
:

MGL, SNG Nova Gorica