FAVN

Pred več kot letom dni sem z velikim interesom sprejel vabilo intendanta Dubrovniškega poletnega festivala Mladena Tarbuka, da bi ustvaril novo delo na znamenito Debussyjevo simfonično pesnitev Preludij k favnovemu popoldnevu (Prélude à l'après-midi d'un faune). To je moje drugo srečanje s tem francoskim skladateljem. Leta 2013 me je Krešimir Seletković povabil k projektu za 27. Glasbeni bienale Zagreb, kjer so se združili glasba Stravinskega in Debussyjevi kompoziciji, suita En blanc et noir za dva klavirja ter Šest antičnih epigrafov za klavir štiriročno. Debussyjeva edinstvena glasbena govorica je že takrat name naredila močan vtis, in tudi tokrat sem se z radovednostjo ponovno vrnil v čarobnost njegovega glasbenega vesolja.

Z vidika plesne antologije se ob razmišljanju o Favnu ne morem izogniti eskapadi Nižinskega: njegova legendarna koreografija na dvodimenzionalni površini je bila ob praizvedbi leta 1912 deležna številnih polemik in kritik. Favnovo popoldne (L'après-midi d'un faune) se ne nazadnje ob koreografijah, kot sta Posvetitev pomladi (Sacre du printemps) in Igre (Jeux), ki sta nastali leta 1913, šteje za enega najvidnejših mejnikov modernizma plesne umetnosti 20. stoletja.

Tako kot se je pripetilo z Debussyjem, sem se tudi z Nižinskim tokrat srečal že drugič. Ko sem ustvarjal koreografijo Posvetitev pomladi (Sacre du printemps), sem za izhodišče vzel njegovo antološko različico, ki me je resnično navdihnila. Pri Favnu imam tako vseskozi vtis, da sem njegovo idejo za celo stoletje naprej razširil v lastno »leno popoldansko« sanjarjenje.

Moja koreografska postavitev tako jasno evocira namere obeh avtorjev, tako Debussyja kot Nižinskega, saj se utelesi v lovu moškega »lovca« in njegovem sanjarjenju o ženskem »plenu«. Favn naposled ujame svojo nimfo in jo položi na svojo kamnito posteljo, še vedno toplo od žarkov popoldanskega sonca …

Sodelovanje z Dubrovniškim poletnim festivalom, kjer smo s Favnom in z baletom Carmen Valentine Turcu nastopili na idiličnem otoku Lokrum, je obrodil sadove. Ob koncu festivala je bila naša koprodukcija nagrajena z naslednjo utemeljitvijo: »Žirija festivala se je odločila dodeliti posebno priznanje – nagrado Orlando – ansamblu Baleta Slovenskega narodnega gledališča Maribor za vrhunsko plesno poustvarjalnost, domiselni koreografiji in visoke umetniške dosežke, ki so stalnica njegovega večletnega nastopanja na Dubrovniškem poletnem festivalu.«

(Iz gledališkega lista uprizoritve)