Kot so zapisali v CD, je bil Zeller vsaj v našem kulturnem prostoru do pred kratim precejšnja neznanka. Njegove drame so uprizorili v Trstu, Ljubljani, Celju in Kranju, uradnih prevodov njegovih dramskih del ali romanov pa zaenkrat še ni. Potem je prišla odmevna filmska priredba Očeta v angleškem jeziku.
Zanj je Zeller osvojil prvega oskarja, še pred tem je dobil številne knjižne nagrade, sprva za romane, pozneje tudi za drame. V dveh desetletjih je napisal 12 dram, med njimi so najbolj znane Oče, Mama in Sin, ki skupaj sestavljajo tako imenovano družinsko trilogijo.
Režiser Ivica Buljan je za programsko knjižico CD zapisal, da se je fenomen Zeller rodil šele po londonskih in newyorških premierah. "Britanska kritika ga označuje za enega največjih pisateljev našega časa oziroma kar za pisatelja številka ena. Utemeljitev je jasna; danes nihče ne piše tako pretresljivih in dih jemajočih dram kot on. Že njihovi preprosti naslovi - Laž, Resnica, Oče, Mati, Sin - dajejo občinstvu vedeti, za kaj gre. In gre za teme, ki nas ob globalnih gospodarskih krizah in pandemiji vrnejo domov. Nemara je prav dom freudovski izvir vseh travm in psihoseksualnega (ne)zadovoljstva."
Še pred prejemom oskarja je bilo Oče s tematiko demence Zellerjevo najpomembnejše delo, ki je kot gledališka igra osvojilo Molierovo nagrado za najboljšo predstavo in postalo najbolj cenjena drama prejšnjega desetletja. Kot pravi avtor, je na njegovo pisanje močno vplival David Lynch z nadrealističnimi posegi v srčiko meščanskega konformizma.
Prizorišča vseh njegovih dram so zaprti prostori, stanovanja, družinske hiše. Protagonisti so zaznamovani z družinskimi vlogami, ki gradijo jedrno družino: običajno gre za očeta, mater, sina, hčer. Kot pri Hitchcocku se nepričakovano prikaže tujec, vsiljivec, pogosto ljubica, ki vnese nemir in spremeni utečeni tok dogajanja.
Na festivalu, ki bo trajal do 12. aprila, bodo Očeta prikazali tudi v postavitvi Slovenskega ljudskega gledališča Celje, kjer je dramo režiral Jernej Kobal, v njej pa nastopajo Manca Ogorevc, Branko Završan, Andrej Murenc in Lučka Počkaj.
Na ogled bosta tudi filmska predelava Očeta francoskega režiserja Philippa Le Guayja z naslovom Florida in film Zaljubljen v mojo ženo, ki ga je po Zellerjevi drami režiral Daniel Auteuil.
Zadnja predstava bo Mama o bolečini in osamljenosti mame, ki se sooča s sindromom "praznega gnezda". Postavili so jo v Prešernovem gledališču Kranj v Buljanovi režiji, v njej pa igrajo Darja Reichman, Borut Veselko, Blaž Setnikar in Doroteja Nadrah. Festival bo sklenil pogovor z ustvarjalci gledaliških uprizoritev Oče in Mama. – V času, ko traja Zellerjev festival v Ljubljani, pa si je 10. aprila mogoče v Mini teatru ogledati tudi dramo Sin.