Številka predstavlja eseje in razprave znanstvenikov in umetnikov z različnih področij uprizoritvenih ved, antropologije, filozofije in psihologije umetnosti ter senzorialnih gledaliških praks. Znanstveniki in umetniki v razpravah in esejih skušajo opredeliti, kako senzorialna metoda s poudarkom na vonju aktivira proces samopreiskovanja s pomočjo razpiranja podob, spominov in asociacij. Kako izgrajuje specifično samorefleksijo in samozavedanje. Kako uprizoritvene in vizualne umetnosti uporabljajo vonjave; kakšen je prispevek senzorične revolucije k prihodnosti umetnosti in kulture, lokalno in globalno. V številki so zbrani prispevki, ki obravnavajo specifične uprizoritvene prakse (Barbara Orel, Barbara Pia Jenič, Tomaž Toporišič), uprizoritveno umetnost in uprizarjanje v senzorični kulturi (Enrique Vargas, Igor Areh), ter se ukvarjajo s senzorialnim kot možnim orodjem za socialno mediacijo in povezovanje različnih družbenih skupin (Caro Verbeek, Peter de Cupere, Simon Hajdini, David Howes in Rajko Muršič). Kot taka je stičišče različnih perspektiv, različnih pogledov, ki odpirajo nove poglede na pojave vonja v vsakdanjem življenju, teoriji in izvajalskih praksah.
Tematski blok dopolnjujejo razprava Milene Mileve Blažič o lutkovni igri Jurček in trije razbojniki Alenke Gerlovič, Petre Pogorevc o okoliščinah nastanka drame Inflamation du verbe vivre Wajdija Mouawada ter pregled koncepta skupnosti v eksperimentalnih in institucionalnih slovenskih gledališčih med letoma 1955 in 1967 izpod peresa Primoža Jesenka. Recenzijo Rapsodije za gledališče Alaina Badiouja je pripravila Zala Dobovšek.