V lutkovni predstavi poskuša režiser skupaj s soustvarjalci z radikalnimi uprizoritvenimi pristopi razumeti tisto, kar ljudi dela žive, piše v obvestilu za medije.
Lutkovni medij je tisti, ki na odrskih deskah razpira vprašanje razmerja med življenjem in smrtjo, saj lutkarji vedno znova ustvarjajo iluzijo življenja tam, kjer ga ni. Tako lahko s precizno animacijo povrnejo življenje tudi živalim, ki so podlegle človeški roki. Vsaj za kratek trenutek gledališke iluzije lahko tako poizkusijo zaceliti družbene rane in se zoperstaviti izkoriščevalskemu razmerju med človekom in živaljo.
Taksidermija, umetnost ohranjanja živalskih teles, je bila v viktorijanski dobi predvsem kurioziteta in simbol prestiža oziroma trendovski dekor visoke družbe v imenu naravoslovnih znanosti, so zapisali pri LGL. Taksidermija lahko služi kot metafora za ljubezen do narave ali kot metafora za družbeno sprenevedanje in antropocentrično izkoriščanje narave. Kaže na tanko mejo med spoštovanjem, čaščenjem in izkoriščanjem, objektivacijo. Vse to skozi prizmo lastninjenja smrti in življenja.
Predstava taksidermijo in idejo ohranjanja življenja manifestira in preizkuša v potencirani obliki. Ustvari iluzijo življenja tam, kjer ga ni. Uporabi bit lutkovnega medija: oživlja ne-živo. Animacija v Tihožitju poseže v realno življenje; animirana entiteta je bitje, ki je nekoč živelo in je umrlo pod človeško roko.
V lutkovni predstavi igrajo Asja Kahrimanović Babnik, Iztok Lužar in Zala Ana Štiglic. Dramaturginja je Tjaša Bertoncelj, scenografka Sara Slivnik, kostumografka Sara Smrajc Žnidarčič, avtor glasbe pa Mitja Vrhovnik Smrekar. Tihožitje je nastalo v koprodukciji LGL in zavoda Flota.
Grabnar se že od zgodnjih let intenzivno udejstvuje na področju performativnih in uprizoritvenih praks. Široko razumevanje gledaliških praks in različnih uprizoritvenih postopkov mu omogoča, da v svojem delu povezuje elemente plesa, improvizacije, sodobnega lutkarstva, magije, performansa in vizualne umetnosti. V svojih predstavah tematizira sodelovanje, skupnost, skupinsko dinamiko in nemoč. Raziskuje gledališko komunikacijo, preverja širok spekter različnih uprizoritvenih strategij in vzpostavlja skupinski proces nastajanja predstave.