STA, 17. 12. 2025

Predstava Mandragora kot obred združevanja v družbi

Po zagrebški premieri bodo nocoj še v Španskih borcih v Ljubljani prvič uprizorili plesno-glasbeno uprizoritev Mandragora hrvaške koreografinje Petre Hrašćanec. Delo izhaja iz izčrpanosti sodobne družbe, oblikovane z neoliberalnimi in nacionalističnimi sistemi, ki temeljijo na konfliktu in izkoriščanju. Mandragora se pojavi kot obred združevanja.
Foto: Karla Jurić
Foto: Karla Jurić
Foto: Karla Jurić
Foto: Karla Jurić
Foto: Karla Jurić
Foto: Karla Jurić
Foto: Karla Jurić
Foto: Karla Jurić
Foto: Karla Jurić
Foto: Karla Jurić
Foto: Karla Jurić
Foto: Karla Jurić
Foto: Karla Jurić
Foto: Karla Jurić
Foto: Karla Jurić
Foto: Karla Jurić
Foto: Karla Jurić
Foto: Karla Jurić
Foto: Karla Jurić
Foto: Karla Jurić
Foto: Karla Jurić
Foto: Karla Jurić
Foto: Karla Jurić
Foto: Karla Jurić
Foto: Karla Jurić
Foto: Karla Jurić
Foto: Karla Jurić
Foto: Karla Jurić
Foto: Karla Jurić
Foto: Karla Jurić
Foto: Karla Jurić

Mandragora se umešča v prostor med plesom in koncertom - dva formata, ki ju ustvarjalka Hrašćanec subtilno zliva. Predstavo nosi močna ritualna logika, ki izhaja iz arhetipskih in instinktivnih impulzov skupnosti. Delo, ki izhaja iz izčrpanosti sodobne družbe, se v tem razpadajočem prostoru pojavi kot obred združevanja, prostor zdravljenja in novega oblikovanja skupnosti, piše v sporočilu za javnost.

Naslov predstave izhaja iz mitske rastline mandragore, o kateri krožijo zgodbe glede zdravilne moči, nevarnosti in transformaciji. V uprizoritvenem kontekstu postane metafora glasu, telesa in skupinskega impulza, ki prebuja in preobraža.

Na odru nastopa mednarodna zasedba štirih plesalk in dveh tolkalistov, ki v živo gradijo zvočno-telesno strukturo predstave. Njihovo ustvarjanje temelji na odzivnosti, improvizaciji in skupinskem ritmu, kjer se prehajanja med glasbo in gibom dogajajo organsko in nepredvidljivo. Nastopili bodo Valentina Miloš, Ana Kljujev, Nuria Capella Florensa, Tina Benko, Marco Quarantotto in Nenad Kovačić.

"Po koreografski delavnici, ki jo je v Ljubljani organizirala Magdalena Reiter, se je v meni prebudila želja, da ustvarim projekt v sodelovanju s slovenskimi umetniki. Razmišljajoč o svojih trenutnih interesih sem začela zamišljati projekt, ki bi na nek način povezal kulturni prostor držav nekdanje Jugoslavije in raziskoval uporabo glasu ter ritma na odru v živi izvedbi. Ker že dolgo sodelujem s sodobno glasbeno sceno (Nenad in Alen Sinkauz, Hahn Rowe, Porto Morto, Gordan Tudor) in ker moje delo niha med plesom in gledališčem (sodelovanja s Sašem Božićem, Simone Aughterlony in Ksenijo Zec), sem želela oziroma poskušam povezati svoje trenutne fascinacije in misli v predstavo z naslovom Mandragora," so v sporočilu za javnost še navedli besede Hrašćanec.

Hrašćanec je ena najbolj vplivnih koreografinj sodobnega plesa na Hrvaškem. Je ustanoviteljica in umetniška vodja organizacije 21:21 ter izredna profesorica sodobnega plesa na Akademiji dramskih umetnosti v Zagrebu. Njena dela so gostovala na številnih mednarodnih festivalih in prizoriščih, med drugim na ImPulsTanzu na Dunaju, Rencontres choregraphiques v Parizu, UOVO v Milanu in Theatre de la Bastille v Parizu. Med letoma 2009 in 2020 je vodila festival Monoplay v Zadru.

Projekt je nastal v produkciji 21:21 (HR) in Mirabelka (SI) ter koprodukciji ZPC (HR) in Zavoda EN-KNAP (SI). Ponovitvi sta napovedani v četrtek in petek.

EN-KNAP, Zagrebački plesni centar, Petra Hrašćanec, 21:21, Mandragora, Zavod Mirabelka