Izhodišče uprizoritve je manj poznana istoimenska zgodovinska povest Franceta Bevka, ki se navdihuje po resničnih dogodkih iz leta 1331, ko je čedadski inkvizitor posekal sveto drevo in s kamenjem zasul sveti studenec, ko je ugotovil, da ju Kobaridci na podlagi stare vere še vedno častijo.

"Opominjanje na staro vero, drugo mitologijo z drugim izvorom in drugo kulturno podlago je bil boj za ohranitev identitete v času fašizma na Primorskem. Prav ta postopek fiktivnega pobega v zgodovino z namenom odpiranja vprašanj, ki še danes delujejo pereča in polemična, ustvarja uvid v aktualnost uprizarjanja Bevkove pripovedi," je na novinarski konferenci povedala Mojca Madon, katere avtorska uprizoritev je tudi njeno magistrsko delo.

Avtorica verjame, da lahko gledališka uprizoritev individualno branje romana spremeni v kolektivno, da predstava zaživi kot samostojna celota in ne zgolj kot dramatizirano literarno delo, ki želi najbolj zvesto predstaviti vsebino izvirnika.

"Vsak sam vzame iz predstave to, kar pač vidi, sliši, to kjer se ga dotakne. V enem stavku pa bi povedala le stavek iz predstave: Če hočeš iti naprej, moraš najprej nazaj," je še povedala režiserka.

"Opominjanje na staro vero je bil boj za ohranitev identitete," pa je prepričan igralec Blaž Šef.

Avtoričina želja je bila, da predstavo postavijo na manjše odre, v vaške kulturne domove. Zato bodo tudi po premieri iskali še druge kraje, kjer bodo predstavo lahko zaigrali.

Predstava Umirajoči bog Triglav je nastajala v skupini, poleg režiserke so v njem ustvarjali vsi. Poleg Šefa v njem igrajo tudi Tamara Avguštin, Mojca Madon, Ivana Percan Kodarin, Maja Poljanec Nemec, Žiga Saksida in Marjuta Slamič. Kostume je oblikoval Andrej Vrhovnik, avtor glasbe je Luka Ipavec, svetovalka za scenografijo Urša Vidic, svetovalec za dramaturgijo pa Jaka Smerkolj Simoneti.