»Shakespeare je zlasti po Župančičevi zaslugi tista sila, ki nas je najbolj iztrgala iz majhnih pokrajinskih pogledov in nam pokazala večje naloge narodnega gledališča,« je zapisal France Koblar v uvodu h kritiki prve slovenske postavitve Shakespearovega Kralja Leara. Žaloigra v petih dejanjih je uprizoritev dočakala šele leta 1936, čeprav jo je Anton Funtek poslovenil že več kot tri desetletja prej.

Tragedije, ki velja za eno najzahtevnejših bardovih del, se je kot prvi v ljubljanski Drami lotil režiser Ciril Debevec. Po premieri je Ludvik Mrzel ocenil, da je Ivan Levar v naslovni vlogi »z vsem, kar je danega igralcu, od faze do faze oblikoval tragiko bednega kralja v eno najsilnejših stvaritev, kar smo jih doživeli pri nas,« in da »se je Kralj Lear po zaslugi Levarjeve igre in Debevčeve režije uvrstil med dejanja, ki predstavljajo mejnike v rasti igralske tvornosti našega ansambla in njegovih vrhov.«

Levar je Leara na istem odru znova upodobil leta 1949, ko je Shakespearovo tragedijo režiral Branko Gavella, medtem ko je v tretji slovenski postavitvi igre – prav tako v ljubljanski Drami – naslovno vlogo oblikoval Stane Sever. Ta znamenita uprizoritev v režiji Mileta Koruna iz leta 1964 je ob nastanku dvignila precej prahu, pozneje pa je obveljala za enega prelomnih trenutkov v zgodovini slovenskega gledališča.

Po poldrugem desetletju so se Kralja Leara lotili tudi mariborski gledališčniki – leta 1979 je igro v tamkajšnji Drami režiral Branko Gombač –, medtem ko ga je ljubljanska Drama na repertoar znova uvrstila v sezoni 1992/93, tokrat v okviru ambiciozne koprodukcije s Cankarjevim domom in v sodelovanju z Mestnim gledališčem ljubljanskim. Obsežen gledališki projekt, ki je časopisne strani polnil že mesece pred premiero, je nastal na pobudo nosilca naslovne vloge Radka Poliča in v režiji Dušana Jovanovića.

Od prve slovenske uprizoritve se je petdejanka na naše odre tako vračala v razmikih dobrega desetletja – vse do preloma tisočletja, ko se je Kralj Lear začel pogosteje pojavljati na gledaliških repertoarjih.

S čim je ta Shakespearov kralj nagovoril ustvarjalce sodobnejšega časa in kakšne preobrazbe je doživel v slovenskih odrskih uresničitvah? Na takšna in podobna vprašanja bo skušal odgovoriti zgodovinski prelet gledaliških srečevanj z igro o razkroju sveta, ki ga pripravlja teatrologinja in kustosinja Ana Perne.