Thomas Bernhard velja za enega izmed največjih kritikov ponarejene družbe in odnosov, ki si je prav zaradi svoje neizprosnosti in kontroverznosti prislužil v Avstriji naziv »skrunilec gnezda«. Romani in drame, v katerih ne skriva odkritega odpora do avstrijske družbe, so že za časa njegovega življenja sprožali burne odzive in škandale v avstrijski javnosti do te mere, da je Bernhard v avstrijskem gledališkem prostoru celo prepovedal uprizarjanje svojih dram. Največkrat je bil vzrok temu prav njegovo neumorno razkrivanje tabu teme nacizma in nerazrešenih travm v zvezi z nacistično preteklostjo kot tudi sedanjostjo v Avstriji. In natanko to je tudi tema dramskega besedila Pred upokojitvijo, ki jo je sam podnaslovil kot »komedijo« o nemški duši.
V njej obravnava temo zatrtega in prikritega »negovanja« nacističnih korenin in idealov skozi zgodbo bivšega nacista in njegovih dveh sester, hkrati pa se skozi njihove odnose razpira pretresljiv prikaz sprevrženih in deformiranih odnosov v družini kot seveda tudi v družbi nasploh. »Bernhard v svojih delih izjemno natančno razpira in lušči človeško psiho do te mere, da jo pripelje do absurda,« je dejala Mateja Koležnik in dodala, da gre v Pred upokojitvijo za komorno, zelo pretresljivo predstavo, trije igralci (Darja Reichman, Vesna Jevnikar in Borut Veselko) pa se morajo soočiti z izjemno zahtevnim, težkim besedilom, za katerega velja, tako kot za vse dobre tekste, da je univerzalen.
Z igro Pred upokojitvijo je po besedah dramaturginje Amelie Kraigher Bernhard dregnil naravnost v občutljivo in najraje kar zamolčevano in potlačevano dejstvo, da so številni nacistični kadri tudi še dolgo po vojni ohranjali bolj ali manj pomembne funkcije v državnih aparatih. To velja tudi za Rudolfa Höllerja v omenjeni predstavi, ki je kot nekdanji nacistični vojak in komandant v koncentracijskem taborišču na Poljskem vzorno izvrševal ukaze svojih nadrejenih, po vojni pa se mu je uspelo izmuzniti roki pravice, še več, postal je celo predsednik sodišča in poslanec mestnega sveta.
Predstava Pred upokojitvijo je ta čas zelo aktualna, kajti soočamo se s čedalje večjo nestrpnostjo do drugačnih in drugačnega. »V tem času je tako aktualna, da kar boli. V času vsesplošne krize in še posebej begunske krize se namreč ponovno dviga neonacizem in sovraštvo do vsega, kar je »drugačno«, zato je potrebno še toliko bolj opozoriti na to, kje so korenine tega, da bi lahko nanj tudi reagirali. Če v tem ponorelem svetu to koga sploh še zanima?,« je poudarila Mirjam Drnovšček, direktorica Prešernovega gledališča Kranj.
Thomas Bernhard, ki ob Elfride Jelinek in Petru Handkeju velja za najpomembnejšega povojnega avstrijskega pisatelja in dramatika, je v svojih delih izoblikoval svojevrsten in prepoznaven, do zadnje tančine izbrušen slog, ki se ves čas giblje na meji tragikomičnega, v njih pa prikazuje brezupen poskus posameznikov, kako s pomočjo umetnosti premagati minljivost in kako v svetu ponarejenih odnosov ohraniti avtentičnost. »Srhljiva aktualnost Bernhardovega teksta Pred upokojitvijo o potlačitvi nacizma in njegovem ponovnem vzniku, ki tli v opranih glavah in o neizmerni banalnosti zla – čemur smo ta hip zmeraj bolj zgrožene priče – je tisto, zaradi česar se mi zdi, da bo predstava spregovorila o tem, kar danes najbolj boli in o tem, kar se nam grozeče približuje kot najhujša nočna mora. Obenem pa gre seveda za virtuozno napisano besedilo neizprosnega kritika tako avstrijske, kot vsesplošne družbene pobebavljenosti, ki zahteva vrhunskega režiserja in igralce. V režiserki Mateji Koležnik in igralcih našega gledališča Vesni Jevnikar, Darji Reichman in Borutu Veselku smo našli idealno ekipo, ki vas bo v svoji interpretaciji o potlačitvi nacističnega načina mišljenja pretresla in seveda močno upamo, tudi predramila!,« je dejala Marinka Poštrak, dramaturginja in vodja umetniškega oddelka v Prešernovem gledališču Kranj.
PGK, 25. 9. 2015
Pred upokojitvijo Thomasa Bernharda premierno v PGK
:
:
Povezani dogodki
PGK,
21. 8. 2024
Natečaj za nagrado Slavka Gruma 2025
PGK,
17. 4. 2015
Dvestopetdeseta ponovitev Županove Micke v Prešernovem gledališču