Pisalo se je leto 2006. Delal sem v mariborski Drami. Na pogovor je prišla Tamara Matevc, univ. dipl. komparativistka in filozofinja. Pri meni se je oglasila s predlogom, da bi skupaj zasnovali portal slovenskih dramskih besedil. Beseda je dala besedo in povedal sem ji, da že dolgo sanjarim o vzpostavitvi podatkovne baze o slovenskem gledališču. Tamara me je kmalu spoznala še z univ. dipl. zgodovinarjem in računalničarjem, Gregorjem Matevcem, njenim možem in odločili smo se, da gremo v akcijo: naredili bomo portal slovenskega gledališča in reklo se mu bo: Sigledal. S piko ali pa z vprašajem. Kakor vam drago. (Nekateri izgovarjajo “si gle'dau?", drugi pa “si gleda'l”.)
Celo leto 2006 smo torej spočenjali portal SiGledal in ga 8. februarja 2007 tudi rodili. Vsi trije ga snujemo in vodimo še danes, skupaj sprejemamo vse odločitve in skupaj določamo smernice razvoja.
Zelo veliko nam je pomenilo, da je takoj ob nastanku portala naša prizdevanja podprl tudi igralec Polde Bibič. Pričakovali bi, da mu bo tehnika tuja, vendar, ne; Polde je takole zapisal ob našem “prihodu na svet”:
»Morda pa bo sigledal šolnike prepričal, da je treba nekaj vedeti tudi o preteklem gledališču, ne smo o literaturi, vojnah ... . Morda bodo rekli: "Naj se ve, da je Linhartova žena prva igrala Županovo Micko, da so Dorfarji nastopali v Škofjeloškem pasijonu!" Vse to bodo lahko izvedeli, če se bo le dotaknili tipkovnice računalnika. In še naprej. Do Nollyja, Danila, Rakuše, Nablocke. Do Milade, Bakoviča, Tadeja Toša ... Do, do do ...«
Se še spominjate, kakšen je bil prvi izgled portala sigledal?
Nato smo tri leta izključno s svojimi osebnimi sredstvi gradili tridelnost portala: aktualne novice in napovednik premier, gledališko wikipedijo, bazo preteklih produkcij ...
Leta 2009 smo se prijavili na razpis Ministrstva za kulturo in 1.1.2010 postali izvajalec kulturnega štiriletnega programa s področja digitalizacije: slovenska uprizoritvena umetnost na spletu.
Portal smo kmalu nadgradili in prenovili njegov izgled:
V sodelovanju z Ivom Svetino, ki je takrat vodil Slovenski gledališki muzej, smo začeli sistematično urejati REP - bazo slovenskih premier. Nato je sledila kmalu prva digitalna razstava - Rudi Šeligo …
Nato … so prihajala nova sodelovanja, novi partnerji ... in znova prenova dizajna in nadgradnja uporabniške izkušnje ter dodajanje novih funkcionalnosti:
Kot marsikdo drug smo v letu 2012 doživeli (in hvala bogu preživeli) veliko, 20 % znižanje sredstev, ki je botrovalo temu, da smo ukinili kolumne in avtorske prispevke. Leto 2017 je žal prineslo še eno zmanjšanje sredstev in ja, priznamo, ta trend “ohlajanja portala” nas pravzaprav zelo skrbi.
A hkrati se lahko pohvalimo:
Prav minulo leto beležimo največji obisk portala: 144.000 različnih uporabnikov je na portalu opravilo 230.000 sej in si ogledalo 498.000 strani. Na strani ste obiskovalci ostali v poprečju nekaj sekund manj kot dve minuti. Največ obiska seveda beležimo iz Slovenije, sledi pa Hrvaška. Vsak dan pride na naš portal v poprečju med 400 - 700 obiskovalcev. Zelo veliko obiskovalcev obišče stran s pomočjo mobilnih naprav. Očitno smo se odločili prav, ko nismo več razvijali aplikacije Sigledal-a za pametne telefone, pač pa uvedli responsive design spletne strani, ki se poslej prilagaja kateri koli mobilni napravi.
Seveda imamo načrte za naprej. Pravzaprav velike; veliko večje, kot jih s stališča virov zares zmoremo.
A temeljni cilj ostaja enak: spremljati slovensko gledališko produkcijo in dediščino in jo s pomočjo spleta narediti dostopno, jo promovirati in skrbeti za njeno digitalizacijo.
Hvala vam, da zahajate na našo stran. Hvala za mnoga prelepa sodelovanja. Hvala za vaša mnenja, zapise, predloge, pohvale. Tudi graje. Skušamo se še zmeraj učiti in biti koristni - za obiskovalce slovenskih gledališč in upamo tudi kdaj za ustvarjalce.
za ekipo Sigledal
Samo M. Strelec