Samobor je Požige na današnji novinarski konferenci označil kot "veliko, politično zagrizeno in hkrati poetično dramo, z velikimi slikami in velikim uporom proti trenutnemu stanju v svetu, predvsem proti nemirnemu življenju na Bližnjem vzhodu". Po tem, ko se je do neke mere končala sirska vojna, je po Samoborjevih besedah čas za Požige, "v katerih je govora o tem, kaj je potem, ko je vojne konec, ali smo sposobni oprostiti ali se moramo maščevati".
Po besedah dramaturga Tiborja Hrsa Pandurja je v Mouawadovih dramah prisoten mitski element, ob tem pa izhajajo iz zgodovinskega ozadja. Mouawad je zaradi državljanske vojne pri sedmih letih emigriral iz Libanona. Travma, ki jo je doživel, tudi samo izgnanstvo in proces prilagajanja, pa tudi iskanje identitete in razkrivanje zgodovine družin, so tako ključni motivi v njegovih delih. Kot je še povedal, so Požigi drugi del tetralogije Kri obljub, pri čemer se prvi trije deli vežejo izključno na iskanje korenin in libanonsko državljansko vojno, četrti pa je nekakšna sinteza.
Prevod podpisuje Eva Mahkovic. Kot je pojasnila, se je s prevodom ukvarjala pred desetletjem v diplomski nalogi. Ob študiju dramaturgije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je študirala francoščino na Filozofski fakulteti, zato se je odločila, da bo delala prevod, pri čemer je iskala avtorja, čigar "beseda bo dovolj velika in njegov opus dovolj pomemben" in tako naletela na Mouawada.
Mouawadova igra po besedah režiserke od celotne ustvarjale ekipe zahteva resničen premislek o lastnih stališčih in besedah, ki jih avtor postavlja prednje. Mouawad sicer izhaja iz arhetipov, a od vsakega od njih zahteva pogum, morda celo brezkompromisnost v tem, da se ne postavljajo odgovori, ampak vprašanja.
V procesu ustvarjanja so se tako morali ves čas disciplinirati, da bi enigme, ki jih postavlja avtor, znali vzpostaviti kot enigme. Mouawada je označila kot zelo nežnega in hkrati brutalnega, poetičnega in hkrati zelo političnega, na trenutke inspiriranega po Brechtu, na drugi strani pa s čehovljanskimi pasažami in razmisleki. "Je zelo neulovljiv in v tem smislu tudi žanrsko neverjetno inspirativen in izzivalen," je poudarila.
Požigi se osredotočajo na zgodbo enigmatične Naval in njenih otrok, dvojčkov Simona in Jeanne. Naval v oporoki odrasli hčeri in sinu zapusti nalogi: Simon mora najti njunega očeta, za katerega sta mislila, da je mrtev, Jeanne pa brata, za katerega nista vedela, da ga sploh imata, so vsebino igre povzeli na spletni strani ljubljanske Drame.
Pia Zemljič, ki igra Naval, je proces dela opisala kot dolgo popotovanje, saj Mouawad "ne dovoli, da bi bil to kratek šprint", ampak so morali temeljito raziskati vse zgodbe in replike. Jeanne igra Nataša Keser, Simona pa Nejc Cijan Garlatti. V predstavi nastopajo še Branko Šturbej, Timon Šturbej, Tina Vrbnjak, Nina Valič, Marko Mandić, Benjamin Krnetić, Rok Vihar, Zvone Hribar, Boris Mihalj in Janez Škof.
Scenografka je Urša Vidic, kostumografka Marina Sremac, skladatelj Branko Rožman, oblikovalec svetlobe Borut Bučinel in lektorica Tatjana Stanič.
Premieri predstave, ki je bila sicer sprva načrtovana v minuli sezoni, bosta 4. in 5. septembra na velikem odru.