Barbara Babič, hči Jožeta Babiča in Teje Glažar, je z novogoriškim gledališčem odraščala. Kot otrok je nastopila v uprizoritvi Prividi Simone Machard in nato sodelovala pri več predstavah še pred študijem dramske igre na ljubljanski AGRFT. Kot študentka je igrala tudi v Mestnem gledališču ljubljanskem, po študiju pa najprej kot gostja v predstavah takratnega Primorskega dramskega gledališča.
V desetletju stalnega igralskega angažmaja v Novi Gorici je ustvarila paleto tankočutnih dramskih kreacij, ki jih je oblikovala s smislom za poglobljene predstavitve intenzivnega notranjega doživljanja dramskih likov. Izpostavimo vlogo Beth v Shepardovi družinski drami Misel lažnivka, pa pocestnico Gino v Barnesovem zgodovinskem spektaklu Zatonu sonca in slave, sprenevedavo lahkomiselno Martho v Cossovi tragikomediji Nona, jezikavega mladega Vojvoda Yorka v Shakespearovem Kralju Richardu Tretjem, elegantno nečimrno Adine v Marivauxovem igrivem Disputu. Posebej sugestivna je bila v naslovni vlogi v Minolijevem Vilinčku z lune in v vlogi Marije v Büchnerjevi tragediji Woyzeck. Briljantno se je transformirala v starko Nell v Beckettovem Koncu igre, z občutkom oblikovala kljubovalno hči Amy v Harejevi drami Vprašajte Amy, pa začinjeno karikirano Cory v Dietzovi lahkotni komediji Skrivno oko, nežno zapeljivo Angélique Diderot v Schmittovi komični drami Libertinec, Velvet Delamitir v Eltonovi satiri Popcorn, Lucio v pretresljiv Radrigánovi drami Hribovke …
Njen igralski opus so poleg dramskih vlog bogatile tudi številne filmske in televizijske, najodmevnejša projekta, v katerih je nastopila, sta Veter v mreži in Srečno!.