Prevajalki: Mojca Kranjc in Daniela B. Marković
Režiser: Primož Bebler
Premiera: 14. maja 2009
TISKOVNA KONFERENCA: v ponedeljek, 11. maja 2009, ob 10.00 v bralni sobi SNG Nova Gorica
V Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica bo v četrtek, 14. maja 2009, četrta premiera gledališke sezone Odjuga – uprizoritev Čudeža v Šarganu Ljubomira Simovića.
Eden najpomembnejših sodobnih srbskih književnikov in član Srbske akademije znanosti in umetnosti Ljubomir Simović (rojen leta 1935 v Užicu) o sebi pravi, da je »samo pesnik, ki je napisal štiri drame«; kljub temu sodi med najvidnejše in največ igrane srbske dramatike.
Simović črpa material za svoja dela v vsakodnevnem, predmestnem svetu (»Te vsakodnevne stvari, to je naš svet,« je zapisal v eseju Kovačnica v Čakovini, 1990) in razvija poetiko navadnega, a to navadno, stvarno vedno vsebuje tudi čudežno, fantastično, mitsko … Tako pesnik ustvari kompleksno, polno, večplastno podobo sveta, sveta, ki ohranja poezijo in zagonetnost ter razkriva arhetipsko. »Univerzalno polaga jajca v vsa gnezda,« je zapisal avtor.
Čudež v Šarganu se odvija leta »tisočdevetstošestdesetinnekaj« v »kafani« Šargan na periferiji Beograda, oziroma v beznici, polni mišjih lukenj in oken, ki se ne zapirajo; v njej se zbirajo ljudje, ki sanjajo o povsem prizemnih, že kar banalnih stvareh, a vendarle teh sanj niso zmožni uresničiti. Do sreče jim vedno »le malo« zmanjka … Simović je z njimi uspel ustvariti verodostojno podobo življenja v predmestju, sliko mišljenja in mentalitete likov, ki povečini pripadajo pomanjkljivo izobraženemu in moralno ne preveč stabilnemu sloju, ki ga je dostojno in plemenito življenje nekako zaobšlo – v tem so Simovićevi liki tragični in komični hkrati. Vzporedno z zgodbo »malih ljudi« se odvija zgodba dveh »živih mrtvecev«, vojakov iz prve svetovne vojne, ki ju iskanje pravice pripelje v sodobni čas. Oba toka dogajanja povezuje čudežna figura – Berač z nadnaravnimi sposobnostmi …
Ljubomir Simović je svojo drugo igro, Čudež v Šarganu, napisal leta 1975 in jo ponudil znamenitemu beograjskemu gledališču Atelje 212; v režiji Mire Trailović so jo še isto leto izjemno uspešno uprizorili. Krstni postavitvi so v kratkem sledile številne postavitve v gledališčih nekdanje Jugoslavije, tudi leta 1976 v mariborski Drami SNG, in sicer v prevodu Franceta Forstneriča in režiji Voje Soldatovića. Kasneje je na slovenskem odru zaživela le še Simovićeva igra Potujoče gledališče Šopalović, in sicer leta 1986 v Möderndorferjevi režiji prav na novogoriškem odru.
Čudež bo v SNG Nova Gorica zaživel v novem prevodu Mojce Kranjc in Daniela B. Marković.
Predstavo režira Primož Bebler, z njim med drugimi sodelujejo dramaturginja Tea Rogelj, lektor Srečko Fišer, scenograf Pietro Lantieri, kostumografka Jelena Proković, avtor filmskega materiala Jožko Markič in oblikovalec luči Samo Oblokar.
V predstavi bodo nastopili Teja Glažar, Helena Peršuh oziroma kot alternacija Zvezdana Mlakar, Ana Facchini, Gorazd Jakomini, Blaž Valič, Iztok Mlakar, Radoš Bolčina, Stane Leban, Marjuta Slamič, Milan Vodopivec, Dušanka Ristič, Ivo Barišič in Primož Pirnat.