Steven Sater, Duncan Sheik: POMLADNO PREBUJENJE (Spring Awakening, 2007)
Mjuzikel, prva slovenska uprizoritev, premiera bo v četrtek, 3. decembra 2009, ob 20. uri na velikem odru MGL.
Nemčija, pozno 19. stoletje. Razkorak med odraščajočimi mladostniki, ki na pragu zrelosti odkrivajo erotiko in spolnost, in njihovimi starši, ki se niso zmožni odkrito in odgovorno soočiti s tem. Na eni strani stiske, ki porajajo vprašanja, na drugi predsodki, ki odrekajo odgovore. Opraviti imamo z represivnimi, krutimi pravili družbe, ki jim stoji nasproti pomladno prebujenje seksualnih gonov glavnih protagonistov. Ker so družbena pravila nesmiselno in neusmiljeno represivna, je pomladno prebujenje onemogočeno, konec pa neizbežno tragičen. Tragični junaki se srečujejo z dvoličnimi malomeščanskimi pravili, ki so značilna za zahodno družbo v preteklosti. V središču zgodbe so trije najstniki: Wendla (Iva Krajnc), ki ji mama odreka odgovore in prikriva osnovne resnice o zorenju in odraščanju, v šolske stiske ukleščeni Moritz (Jurij Drevenšek) in Melchior (Klemen Slakonja), čigar mati je liberalnejša od drugih. Nepoučenost, svojevrstna osamljenost in neiskrenost peljejo v katastrofo, ki bi jo bilo mogoče preprečiti. Pomladno prebujenje je odločna obsodba malomeščanske morale, predvsem njene togosti in dvoličnosti, ki posameznike, ki zavestno ali zaradi spleta okoliščin ne privolijo ali ne morejo privoliti vanjo, duši, pohablja, izloča in ubije.
Ozadje: Na podlagi znamenite »otroške tragedije«, v kateri je Frank Wedekind (1864–1918) leta 1891 kritiziral licemerno meščansko moralo pred prelomom stoletja, je nastala prodorna glasbena uspešnica, ki je na mah osvojila Broadway in West End. Leta 2007 je prejela osem nagrad tony. Mjuzikel Pomladno prebujenje korenini v eni najbolj kontroverznih literarnih umetnin, ki je orisala obdobje najstniškega odkrivanja samega sebe tako drzno, da so jo prepovedali uprizarjati. Integralna verzija v angleškem jeziku ni bila postavljena na oder skoraj sto let.
Ameriški ustvarjalci so pripravljali mjuzikel sedem let. Režiser Sebastijan Horvat, ki je v Mestnem gledališču ljubljanskem leta 1994 debitiral z nadvse odmevno uprizoritvijo Wedekindove izvirne dramske različice Pomladnega prebujenja, pravi v gledališkem listu, da so šli skozi razne faze; na koncu so sčistili vso Wedekindovo »umetniško navlako«, dopolnili prazna mesta, polikali ostre robove in razrešili vse paradokse dramske zgodbe ... Za mjuzikel namreč ni v navadi, da se v njem poje o samomoru, splavu, o nasilju v družini, izgubi nedolžnosti, smrti ... Pomladno prebujenje išče mejo, hodi po robu med mjuziklom, ki naj bi bil v končnem smislu zmeraj zabava, učinek, užitek, in temo, ki jo ta tekst odpira. Steven Sater in Duncan Sheik sta nadgradila Wedekindovo izhodiščno besedilo z izjemnimi pesmimi, ki jih odlikujejo izpovedno drzna besedila in sugestiven rokovski zven.
Enega najuspešnejših sodobnih mjuziklov, nastalega na podlagi znamenite Wedekindove »otroške tragedije«, je režiral Sebastijan Horvat. Pesmi je prevedla Gaja Lužnik Ivanuša in dialoge Jakob J. Kenda. Glasbeni vodja je Drago Ivanuša, korepeticije pa je vodil Jože Šalej. Za likovno podobo je poskrbel ustaljena režiserjeva ekipa: scenografka in oblikovalka svetlobe Petra Veber, kostumografka Belinda Radulović in avtor videa Nejc Saje. Koreografijo je pripravila Jana Menger. Za jezik je skrbela lektorica Maja Cerar. Pri uprizoritvi je študijsko sodelovala tudi asistentka režiserja Saša Rakef.
Igrajo Iva Krajnc, Viktorija Bencik k. g., Ana Dolinar, Nika Rozman, Laura Zafred k. g., Klemen Slakonja k. g., Jurij Drevenšek, Matej Puc, Jaka Lah, Gregor Gruden, Domen Valič, Judita Zidar in Boris Ostan.
Glasbeniki: Miran Juvan, Robi Pikl, Janez Gabrič, Janez Hace, Barbara Žorž, Klemen Bračko in Jelena Ždrale
V alternaciji: Gašper Konec, Davor Herceg, Uroš Rakovec, Luka Ropret, Anže Langus Petrović, Jure Rozman, Nino de Gleria, Aleš Rendla, Žiga Brank, Marko Hvala, Mojca Luin, Katarina Jericijo in Klemen Hvala
Mjuzikli v MGL
Po treh mjuziklih v režiji češkega režiserja Stanislava Moše uprizarjamo tokrat sodoben mjuzikel, ki ga je režiral Sebastijan Horvat, glasbeni vodja pa je bil Drago Ivanuša. Po zadnji uspešnici Sugar – Nekateri so za vroče, pri kateri je glasba posneta, se spet srečamo z živim orkestrom.
Vsi dozdajšnji mjuzikli (Kabaret avtorjev Joeja Masteroffa, Johna Kanderja in Freda Ebba, Goslač na strehi avtorjev Josepha Steina, Jerryja Bocka in Sheldona Harnicka in Sugar – Nekateri so za vroče avtorjev Petra Stona, Jula Styna in Boba Merrilla) so dosegli izjemen uspeh tako pri strokovni javnosti kot pri gledalcih. Kabaret se približuje 100. ponovitvi, Goslač na strehi 70., Sugar pa je imela v enem letu 65 ponovitev. Kabaret je prejel Borštnikovo nagrado za estetski preboj, Uroš Smolej za vlogo Konferansjeja Severjevo, Dnevnikovo in Borštnikovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada in Jette Ostan Vejrup za vlogo Fräulein Schneider Borštnikovo nagrado. Mjuzikel Sugar – Nekateri so za vroče je na Dnevih komedije 2009 prejel nagrado za žlahtno komedijo po izboru občinstva, Uroš Smolej pa je postal žlahtni komedijant.
Povezave:
- Fotogalerija
- Mestno gledališče ljubljansko, domača stran
- Mestno gledališče ljubljansko na Geslu: Dopolni me!
- Sebastijan Horvat na Geslu: Dopolni me!
- Sebastijan Horvat v Mestnem gledališču ljubljanskem