Mestno gledališče ljubljansko, 27. 11. 2009

Mali zakonski zločini

Zaradi Gillesove popolne izgube spomina sta zakonca, ko se dva tedna po skrivnostni nesreči ponovno srečata, prisiljena v izmenjevalno reciklažo svojega zakona. Gilles ničesar ne ve o sebi, ne prepozna svojega doma in kljub petnajstletnemu zakonu je njegova žena zanj popolna neznanka.

Foto Miha Fras, arhiv MGL

V petek, 27. novembra 2009, bo na prenovljeni Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega premiera drame Mali zakonski zločini francoskega dramatika Eric-Emmanuela Schmitta. Prvo slovensko uprizoritev v prevodu Majde Capuder je režiral Zvone Šedlbauer. Dramaturginja je Alenka Klabus Vesel, za govor je skrbela Maja Cerar. Likovno podobo predstave so zasnovali kostumografka Jerneja Jambrek, scenografka Barbara Matul Kalamar in oblikovalec svetlobe Branko Šulc. Glasbena opremljevalka je Darja Hlavka Godina.

Igrata Bernarda Oman in Jožef Ropoša.

 

Igra Mali zakonski zločini, delo enega najplodovitejših sodobnih gledaliških avtorjev, je v bistvu igra o igranju odnosov. Zakonca Gilles in Lisa sta razgledana, lucidna in kompleksnih miselnih obratov sposobna srednjeletna predstavnika francoske intelektualne elite. Pisatelj in njegova žena sta v sposobnosti izrekanja retorično gibka in malone salonsko perfektna. Dialog med protagonistoma temelji na logiki sopostavitev dramatičnih dihotomij ter na raziskovanju razmerij in odnosov med antitetičnimi pojmi: zaljubljenost – ljubezen, laž – resnica, realno – fiktivno. Za lažje razumevanje Schmittove dramaturgije je treba vedeti, da je bila filozofija avtorjeva primarna okupacija in da se je, preden je postal dramatik, študijsko in poklicno ukvarjal z akademsko filozofijo.

Avtor na primeru zakonskega para predstavi bogato pahljačo čustvenega preigravanja; skoraj ni teme oziroma čustva, ki se ju v drami ne bi dotaknil: od žalosti do sreče, od besa do vzburjenja, od podrejenosti do kontrole, vendar je brez dvoma temeljni vzgib strah. Strah, ki v vseh svojih oblikah paralizira racionalno mišljenje in uničuje čustva.

Kratka vsebina: Zgodi se skrivnostna nesreča ... Pisec kriminalnih romanov Gilles in njegova žena Lisa, predstavnika francoske meščanske sredine ... drug proti drugemu. Zaradi Gillesove popolne izgube spomina sta zakonca, ko se dva tedna po skrivnostni nesreči ponovno srečata, prisiljena v izmenjevalno reciklažo svojega zakona. Gilles ničesar ne ve o sebi, ne prepozna svojega doma in kljub petnajstletnemu zakonu je njegova žena zanj popolna neznanka. Kdo je Gilles? Kdo je Lisa? Kakšno je bilo njuno zakonsko življenje? Z Lisino pomočjo skuša Gilles sestaviti mozaik njune preteklosti. Toda vsi koščki se ne ujemajo in resnica, zavita v neskončno število tančic, kot da se zmeraj bolj odmika. V skoraj peklenskem tempu si sledijo burni pretresi in presenetljiva razkritja, ko se zakonca spustita v vrtinec medsebojnih obračunavanj. V njih se pokažeta tako kruta in brezobzirna kot tudi krhka in ranljiva. Mali zakonski zločini so napeta kriminalka o paru v iskanju resnice. Iskrena naklonjenost se prepleta z odkrito mržnjo, hudomušno zbadanje pa izmenjuje s totalno vojno.

O dramatiku: Francoski pisatelj, dramatik in filozof Eric-Emmanuel Schmitt (roj. 1960) je izjemno plodovit ustvarjalec in svojevrstna sodobna literarna osebnost, ki visoko filozofijo in globoka razmišljanja spretno združuje z razumljivo in napeto pripovedjo, mnogokrat začinjeno s humorjem ali, kot v Malih zakonskih zločinih, s pridihom kriminalke. Med Schmittovimi deli je treba omeniti vsaj prvo uspešnico Obiskovalec (1993) ter Variacije Enigma (1996) in Libertinca (1997), v katerih so dramski liki skoraj brez izjeme sami intelektualci oziroma posamezniki s premišljenimi in izdelanimi svetovnonazorskimi stališči. Njegova dela – ustvarja dobrih petnajst let – so prevedena v štirideset jezikov in izhajajo v vrtoglavih nakladah, njegove igre pa trenutno uprizarjajo v več kot petdesetih državah sveta. Strasten predvsem kot dramatik je tudi nekaj svojih proznih del priredil za gledališče ali film. Prejel je ogromno nagrad v Franciji in tujini, med drugim leta 2001 veliko nagrado Francoske akademije za umetniški opus.


Mestno gledališče ljubljansko, 24. 12. 2009
Severjeva nagrada 2009 Jani Zupančič
Mestno gledališče ljubljansko, 3. 6. 2010
Pahorjeva Nekropola na ljubljanskem gradu
Mestno gledališče ljubljansko, 30. 12. 2009
Kaj je ples?