Plesna predstava Korak v dvoje po Pii in Pinu avtorjev, plesalcev in koreografov Gregorja Luštka in Rosane Hribar združuje mnoštvo zvrsti plesne umetnosti in se v enaki meri nanaša tako na plesno in življenjsko dediščino zakoncev Mlakar kot na sedanjost plesnega izraza nastopajočih. Ravnatelj APT Matjaž Berger ob tem poudarja unikatno vrednost prepletanja in vsebin in idej; izročila Mlakarjev s sedanjostjo in jezika, izplesanega z izrečenim. Baletni plesalec Vojko Vidmar pa je ob tej priložnosti zapisal: »Čarobni svet spleta različnih plesnih, gledaliških, umetniških in življenjskih energij, tokrat združenih pod streho Anton Podbevšek Teatra, kot spomin in počastitev večnosti kozmosa, ki ga upodablja umetniški par Mlakar, brez dvoma predstavlja enega biserov slovenske kulturne zakladnice, edinega poroka večnosti slovenskega naroda.«

Navdih za predstavo Korak v dvoje po Pii in Pinu je njun balet Lok, prvič uprizorjen 18. novembra 1939 v Residentzheater v Müchnu. Gre za asketsko insenacijo baleta v treh dejanjih: Mladost, Ljubezen in Zrelost. Balet Lok do danes ostaja en sam veliki korak v dvoje, sporočilo o ustvarjalnih močeh čistega plesa in čiste ljubezni. Plesni in življenjski par Rosana Hribar in Gregor Luštek sta v izročilu zakoncev Mlakar našla življenjske in umetniške nazore, ki se navezujejo tudi na sedanjost plesne govorice. V predstavi bo med drugim uprizorjen vzorec koreografije po Pii in Pinu v izvedbi mladih plesalcev Petre Zupančič in Jana Ravnika, obujen s pomočjo znanja in izkušenj baletnega para Vojka in Maruše Vidmar. Avtorja sta k sodelovanju povabila tudi igralski par Jette Ostan Vejrup in Borisa Ostana, plesalko flamenka Ano Pandur in trojico plesalk sodobnega plesa: Kajo Janjić, Kajo Lorenci in Jano Menger. Vsi skupaj na odru tvorijo nov mozaik vsebin, ki se ob avtorski glasbi Branka Rožmana rojevajo iz teles plesalcev in plesalk ter črpajo iz življenja Pie in Pina, polnega srečevanj in umetniških stvaritev, razpetega med domovino in tujino, gibanjem in mirovanjem, erosom in etosom, navdahnjenim s »sveto trojico« – lepoto, dobroto in resnico.

Predstava Korak v dvoje po Pii in Pinu se plesnega in življenjskega izročila enega največjih slovenskih plesnih parov vseh časov dotika prek njune največje ljubezni – plesa. Edina svoboda za Pio in Pina je bila namreč plesati; njun prostor je bil ves čas svet; plesanje pa nenehno potovanje, v loku razpeto med utesnjenostjo plesnih dvoran in črte obzorja, kjer se morje stika z nebom. Njuna druga ljubezen je bila namreč jadranje – kot prispodoba borbe življenja, pri kateri si odvisen od naravnih elementov – vetra in morja. Domačijo s slamnato streho sta si zakonca Mlakar postavila v Ločni ob Krki, njuna želja je bila iz nje narediti plesno akademijo, ki bi postala mednarodno središče plesa in razprave: »Moja narava želi ustvarjalno sodelovati pri nastajanju predmetnega in metafizičnega sveta v organski zvezi z realnim svetom, ki me obdaja, ki je smiseln in lep,« je v Srečnih zgodbah bolečine zapisal Pino Mlakar. Slamnata streha je luknjica pri luknjici, ki vodo drži in pod katero se razprostira neskončno mesto izplesovanja; za uživanje giba in glasbe, menjavanje reda in kaosa, pretakanje misli in znoja, preklapljanje mesta in časa, za nenehno utelešanje vmesnosti, za korak v dvoje pod slamnato streho, ki se šele mora zgoditi.

»Umetnost živi od intuicije; z njo začne in z njo gradi.« (Pino Mlakar)