Podeljene nagrade tantadruj 2014

Tantadruja za gledališki dosežek je prejela igralka Ana Facchini za glasbeno–igralsko interpretacijo v koncertu poezije Postani obcestna svetilka (Srečko Kosovel) v režiji Andreja Jusa in izvedbi SNG Nova Gorica, nagrado Tantadruj za najboljšo igralsko stvaritev pa je osvojil igralec Kristijan Guček za vlogo Bérengerja v Ionescovem Morilcu v režiji Marka Čeha in izvedbi SNG Nova Gorica. Oba nagrajenca je izbrala žirija, ki so jo sestavljali Milena Zupančič, Ana Perne in Gregor Butala.

Žirija v sestavi Dušan Mlakar, Majda Suša in Marij Čuk, je nagrado za življenjsko delo podelila dolgoletnemu igralcu SSG Trst Antonu Petjetu.

***

Sklepna beseda žirije ob izboru nagrad Tantadruj 2014 za igralsko stvaritev in gledališki dosežek:

Letošnja žirija za nagradi tantadruj za igralsko stvaritev in gledališki dosežek v sestavi Milena Zupančič (predsednica) ter Gregor Butala in Ana Perne (člana) je presojala med 15 prijavljenimi predstavami treh primorskih gledališč, ki so v pretežni meri nastale v iztekajoči se gledališki sezoni, in sicer štirimi uprizoritvami v produkciji Slovenskega stalnega gledališča Trst, sedmimi v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica in štirimi v produkciji Gledališča Koper.

Po ogledu vseh prijavljenih predstav je žirija menila, da sezona v primorskih gledališčih kljub posameznim kakovostnim uprizoritvam ni ponudila takšne, ki bi izrazito izstopala kot celota. Pri premisleku prijavljenih projektov, ki so bili vsekakor žanrsko in tematsko raznovrstni, je žirija upoštevala različne oblike gledališkega izrazja in bila posebej pozorna na pristope, ki ne ubirajo preverjenih poti, temveč iščejo v novih smereh. Ob opažanju nekaterih tovrstnih poskusov, ki pa niso dosegli docela prepričljive izpeljave, se je žirija kot gledališki dosežek zato odločila nagraditi prispevek, ki ostaja močno v spominu po svoji izrazni moči, glasbeno-igralsko interpretacijo Ane Facchini v koncertu poezije Postani obcestna svetilka (Srečko Kosovel), nastalem v produkciji SNG Nova Gorica. Pri premisleku igralskih stvaritev sezone pa je žirija sklenila, da nagradi Kristijana Gučka za upodobitev Bérengerja v Ionescovem Morilcu, prav tako v produkciji SNG Nova Gorica.

Kristijan Guček: nagrada tantadruj za igralsko stvaritev 2014


Kristijan Guček / Foto: Arhiv SNG NG
Bérengerja, Ionescovo karakteristično figuro slehernika, Kristijan Guček zastavi kot preprostega, zaradi prvinske naivnosti in prostodušnosti današnjemu svetu razkritih kart domala tujega človeka, ki se je še vedno sposoben čuditi neverjetnim lepotam svetle mestne četrti, v rajskem videzu tako drugačne od njegovega temnega okraja, ter v telesnem in besednem izrazu občutiti, četudi le v minljivem času, žar polnokrvnega bivanja. V družbi, ki jo preveva hladnost in obvladuje cinizem, nastopi kot topla upodobitev tistega, ki se je odločil nepremakljivemu stanju stvari zoperstaviti z dejanjem in najti morilca kot nosilca zla; kot posameznika, ki se, še vedno prevzet nad možnostjo dobrega, pa tudi v temeljnem občutenju potrebe po hipno zaznani luči, na absurdnost sveta odzove z neutrudnim iskanjem. Takšno delovanje, ki ga prepričljivo podaja v nenehnem fizičnem nemiru in spretno obvladljivem gostobesednem razglabljanju, pa se mora ob vsakršnem premagovanju ovir naposled vendarle soočiti z nemočjo, ki nam je danes še vse preveč domača.

Ana Facchini: nagrada tantadruj za gledališki dosežek 2014

Precej redko se zgodi, da v uprizoritvi s tako izrazito kolektivno noto, kot jo ima koncert poezije Postani obcestna svetilka (Srečko Kosovel), eden izmed nastopajočih izstopi v meri, kakor se to zgodi pri pevsko-igralski interpretaciji Ane Facchini; njen prispevek, ki je hkrati prežarjen s skoraj eterično milino in angažirano odločnostjo, zaradi svoje nenavadne izrazne moči ostane v spominu še dolgo po ogledu omenjene uprizoritve, četudi igralka vseskozi vztraja znotraj celostne zasnove predstave in v enakovrednem sobivanju z drugimi sodelujočimi. Lahko bi celo rekli, da nevsakdanji učinek doseže prav z brezpogojno podrejenostjo skupnemu, popolno potopitvijo v notranjo logiko projekta, seveda pa tudi s pretehtanim odmerjanjem igralskih sredstev in njihovim suverenim obvladovanjem. Pogosto uporabljeno – in skoraj enako pogosto zlorabljeno – reklo, da ni velikih in majhnih vlog, se v tem primeru materializira na osupljiv, le izjemoma viden način.