V tekmovalnem programu si je mednarodna strokovna žirija, ki so jo sestavljali gledališki in literarni kritik Matej Bogataj, mednarodno uveljavljen gledališki režiser Peter Petkovšek, dramaturginja, režiserka in igralka Ajda Rooss, vsi iz Slovenije, hrvaška igralka in gledališka režiserka Senka Bulić ter dramaturg in režiser Johannes Nölting iz Nemčije, ogledala dvanajst predstav po izboru selektorice tekmovalnega programa Vilme Štritof. Za najboljšo predstavo je žirija razglasila uprizoritev Zaprta študija. »New Constructive Ethics«.
Nabor tekmovalnih predstav je žirijo presenetil s kompleksnostjo in raznolikostjo gledaliških oblik in žanrov. "Performativni formati so se srečali s tradicionalnimi dramskimi pristopi, mladi režiserji s starejšimi, uveljavljeni igralci z novimi talenti, stari miti s sodobno dramo. Opaziti je, da fokus uprizoritev postaja vedno bolj zaseben: liki in ljudje iščejo svoje mesto v svetu, ljubezen, priznanje in vero, a se pri tem neizogibno soočajo s starostjo, z okoljsko katastrofo, z nasiljem in s smrtjo. Skozi intimnost posameznih produkcij pronica moč gledališča, ki se trudi razumeti kompleksnost sveta, v katerem živimo, in splete raznolikost njihovih stališč v večperspektivno panoramo našega časa," so člani žirije izpostavili ob predstavitvi dobitnikov nagrad.
"Usoda posameznika postaja vedno bolj anksiozna, kar se pri večini uprizoritev manifestira v izbiri izrazito narativnih pristopov in konceptualnih izhodišč, manj pa v kompleksnosti dramskih form, uprizoritveni ranljivosti in rahločutnosti ter čutnih raziskovanjih. Zdi se, da se nahajamo na točki preizpraševanja smisla gledališča oziroma njegove transformacije v postpandemskem svetu," so še dodali.
Predsednik mednarodne strokovne žirije Peter Petkovšek je povedal, da pri izbiri najboljših stvaritev niso imeli lahkega dela, saj so bili soočeni s številnimi presežki. Veliko nagrado so podelili predstavi Zaprta študija. »New Constructive Ethics« režiserke Nine Rajić Kranjac, ker je izjemno kompleksna, a zelo dobro narejena predstava. "Ekipa je res naredila odlično delo, predstava ima močno sporočilo, dobro igro, tako da nas je na vseh nivojih najbolj prepričala," je dejal.
Podelili so tudi festivalske nagrade za režijo, scenografijo, izvirno dramsko besedilo, mlado igralko, igro, svetlobo in video, celostno obravnavo uprizoritvenega gradiva in nagrado po presoji žirije. Na zaključni slovesnosti so podelili tudi Borštnikov prstan, ki ga je letos prejela prvakinja Drame SNG Maribor Nataša Matjašec Rošker.
Borštnikova nagrada za režijo gre mladi režiserki Mojci Madon, ki v uprizoritvi 52 hertzov v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica mojstrsko poveže podobe iz zgodbe družinske stiske z metafizičnim asociativnim ozadjem, pri tem pa s svojo ekipo premišljeno vodi skozi svet, ki naenkrat vsebuje tako največje kot najmanjše teme človeštva. "To nagrado dojemam kot plod neusahljivega kolektivnega dela," je ob prejemu nagrade dejala režiserka.
Nagrado za scenografijo je prejel Branko Hojnik za predstavo Frančišek v režiji Jerneja Lorencija in produkciji Mestnega Gledališča Ptuj. Ustvaril je scensko postavitev, ki se globoko povezuje s Frančiškovo zgodbo uboštva, pri tem pa vzpostavil prostor, ki publiko povabi v duhovno dimenzijo zgodbe.
Katarina Morano je prejela nagrado za izvirno dramsko besedilo predstave Usedline v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega, v kateri raziskuje to, kar ostane za nami, ko nas več ne bo. Kot je zapisala žirija, pri tem premišljeno in s pretanjeno prepričljivostjo ustvarja notranja travmatična jedra likov, ki kot usedline pletejo zamrznjen dokument nekega časa, v katerem se moramo kot družba prehitro soočati z izgubo.
Borštnikovo nagrado za mlado igralko je prejela Ivana Percan Kodarin, ki je na Borštnikovem srečanju nastopila v dveh uprizoritvah, v 52 hertzih režiserke Mojce Madon v produkciji SNG Nova Gorica je upodobila Deklico, v Ženah v testu v režiji Žive Bizovičar in produkciji SNG Drama Ljubljana pa Tapoletno. Pri tem je po mnenju žirije pokazala igralski razpon v skorajda nasprotnih vlogah, kot umirajoča deklica v 52 hertzov in kot lik nebrzdanega bakhantskega zanosa, ki ga je ustvarila kot Tapoletna.
Janez Škof je žirijo prepričal v vlogi ikonične figure krščanskega srednjega veka, Frančiška, v istoimenski uprizoritvi, ki je nastala v režiji Jerneja Lorencija in produkciji Mestnega Gledališča Ptuj, ter Robina uprizoritvi Otroci v režiji Nine Šorak in produkciji SNG Drama Ljubljana. Kot je nagrado za igro utemeljila žirija, je Frančiška odigral s pripovedno inteligenco in toplino na eni strani in z natančnim portretom bogoiskateljstva v mučenem telesu na drugi strani, medtem ko je v vlogi Robina skozi zadržan izraz razrešil dilemo o odgovornosti do prihajajočih generacij, ki jo prinaša grožnja neposrednega konca.
Tamara Avguštin je prav tako nastopila dvakrat, v predstavi Zaprta študija. »New Constructive Ethics« je v vlogi biologinje Rachel Donelan spretno krmarila med suvereno zunanjo podobo znanstvene ambicije in notranjo čustveno negotovostjo etičnega konflikta, v Frančišku v produkciji Mestnega gledališča Ptuj pa je kot Brat Leon iskala mostove med mitom in zgodovinskim subjektom, kakršen je Frančišek.
Mirjam Korbar je prejela nagrado za igro za vlogo Mame v predstavi Usedline v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega. Pri oblikovanju vloge pretanjeno sledi misli umirajoče matere, pri tem pa nastavi vzorec usedlin, ki se bo ponovil v njenih potomcih.
Branko Šturbej je prejel nagrado za igro v vlogi Georgea v uprizoritvi Kdo se boji Virginie Woolf v režiji Ivice Buljana v produkciji Mini teatra in Mestnega gledališča Ptuj. Kot Georg artikulirano upodobi moškega, ki se je naučil boriti za svoj položaj v svetu mračnjaških iger dinamike moči in poniževanja. Pri tem pa, tako je zapisala žirija, z zavidljivo lahkoto preklaplja med različnimi nivoji ranljivosti in nasilja ter zabriše meje med rabljem in žrtvijo.
Borštnikovo nagrado za oblikovanje svetlobe in videa je prejel kolektiv Son:DA in Toni Soprano Meneglejte, ki uprizoritvi Kdo se boji Virginie Woolf v režiji Ivice Buljana ter produkciji Mini teatra in Mestnega gledališča Ptuj dodaja dramaturški in ritmični sloj.
Nagrado za celostni pristop k obdelavi gradiva je žirija prisodila predstavi Žene v testu v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, v kateri ustvarjalci drzno raziščejo globlje povezave med folklorno tradicijo in položajem sodobnega ženskega subjekta.
Posebno nagrado je žirija podelila kolektivu uprizoritve En K te gleda v produkciji Kulturnega zavoda Godot in Zavoda Vitkar, ki v raziskovanju kafkovskih likov s sijajno Mojco Špik v glavni vlogi mojstrsko najde fizičen izraz odtujenosti slavnega Gregorja Samse.
Letošnja dobitnica Borštnikovega prstana je prvakinja Drame SNG Maribor Nataša Matjašec Rošker, ki se z neulovljivo esenco igre izmika kategoriziranju. Kot je v utemeljitvi nominacije zapisala dramaturginja Maja Borin, se v svojem igralskem iskanju nikoli ne ustavi, pač pa neprestano išče nove igralske poti in izrazna sredstva: »Svoj igralski modus operandi oblikuje do perfekcionističnih nians, detajlov, na novo izumlja oblike, ki jih gradi na stičišču raznovrstnih umetniških polj«.
"Gledališče in gledališka igra zame ni monolog, ampak dialog. Dialog z avtorsko ekipo, ki mi pride nasproti, s kolegi, ko skupaj razmišljamo o predstavi, in v končni fazi dialog med nami in vami, ki poteka preko predstave. To so trenutki, ki so pomembni," je dejala Matjašec Rošker ob prejemu nagrade.
Predstava Žene v testu v režiji Žive Bizovičar in v produkciji SNG Drama Ljubljana je po mnenju Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije najboljša uprizoritev v letu 2022. Kot so zapisali v utemeljitvi, »ni le lucidna in natančno artikulirana uprizoritev, ki izumlja svežo performativnost ljudskega porekla, predvsem je to dogodek, ki govori o izjemnem potencialu medgeneracijskega srečanja ustvarjalk, o osupljivi fluidnosti kolektivne dinamike, zlasti pa jo lahko razumemo kot pomembno uprizoritveno gesto, ki osvetli in hkrati že opolnomoči idejo o prezrtih zgodovinskih perspektivah kot tudi igralskih nabojih«.
Prejemnice in prejemniki nagrad NEPOGREŠLJIVI za sezono 2022/2023 so Jadranka Pavlović, garderoberka v Lutkovnem gledališču Ljubljana, Ciril Roblek inspicient v Prešernovem gledališču Kranj in Arjana Rogelja, šepetalka v SNG Nova Gorica.
Umetniški direktor festivala Aleš Novak je z letošnjo izvedbo Borštnikovega srečanja zelo zadovoljen, saj so bile predstave zelo dobro obiskane. Stoječe ovacije za večino prikazanih predstav predstavljajo po njegovih besedah dokaz visoke kakovosti slovenskega gledališkega ustvarjanja. "Ne glede na to, da ima festival že vsa leta zelo zvesto občinstvo, mislimo, da se je letos zgodil nek poseben, magičen trenutek, ki je ta odnos med slovenskim gledališčem, festivalom in občinstvom še poglobil in okrepil, zato lahko resnično optimistično gledamo v prihodnost," je povedal Novak, ki 1. septembra začenja drugi polni mandat na tem položaju.