Pobudo Gledališki tolmač organizira Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana ob podpori NLB ter v sodelovanju s štirimi slovenskimi gledališči, in sicer z Anton Podbevšek Teatrom, Lutkovnim gledališčem Ljubljana, Prešernovim gledališčem Kranj ter SNG Nova Gorica. Trenutno si lahko gluhi v omenjenih gledališčih ogledajo štiri predstave, ki so v živo tolmačene v znakovni jezik.
Aktualne predstave, tolmačene v znakovni jezik, so Mazohistka, Žogica Marogica, Zabava za Borisa in Realisti. Predstave tolmačijo tolmači slovenskega znakovnega jezika Nataša Kordiš, Natalija Spark, Martin Klepec in Karin Brumen, ki so otroci gluhih staršev in so znakovni jezik spoznavali že od rojstva.
Ena od značilnosti znakovnega jezika je, da nima enake slovnice kot govorni jezik na istem geografskem območju in se razvija znotraj skupnosti gluhih. Njegove značilnosti pa je bilo treba upoštevati pri pripravi gledaliških tolmačev. Ključno vlogo pri tem je imela prva gluha režiserka za gledališče in film v Sloveniji Lada Lištvanova, ki je prevzela delo s tolmači in njihovo pripravo na sodelovanje v predstavi.
Nove uprizoritve s tolmačem se obetajo tudi v naslednji gledališki sezoni. Dolgoročni cilj pa je zagotoviti ustrezno kvoto predstav s tolmačem v vseh slovenskih gledališčih, so sporočili iz društva. Ideja je vzklila v želji omogočiti gluhim vstop v edinstven svet gledališke umetnosti in ob tem osveščati slišeče prebivalstvo o pomenu socialne vključenosti invalidov.
V Sloveniji znakovni jezik za vsakodnevno sporazumevanje uporablja okoli 1000 gluhih. Gluhota je po klasifikaciji Svetovne zdravstvene organizacije ena najtežjih oblik invalidnosti, ki ljudi pogosto potisne na rob družbe. Kljub temu, da imajo gluhi v Sloveniji ustavno zagotovljene enake pravice kot slišeči, pa je uveljavljanje pravice do kulture in dostop do kulturnih dobrin pogosto velik problem, opozarjajo v društvu.
"Pobuda Gledališki tolmač v sebi nosi dve močni sporočili. Prvo je, da gluhi in naglušni želimo biti vključeni v družbeno dogajanje, in drugo, da se vse da, kadar posluh za sočloveka prevlada nad ostalim," je izpostavil predsednik Društva gluhih in naglušnih Ljubljana Gorazd Orešnik.
Pobudo je podprla NLB, ki letos načrtuje tudi uvedbo storitev, ki bodo gluhim olajšale opravljanje osnovnih bančnih storitev, ob tem pa bo organizirala tudi delavnice finančnega opismenjevanja za gluhe. Kot pojasnjujejo v NLB, so edina banka v Sloveniji, ki svojim strankam neprekinjeno omogoča opravljanje osnovnih storitev in svetovanje na daljavo. Letos bodo to storitev s prisotnostjo tolmača omogočili tudi gluhim.