Razstava skozi humor in simboliko razkriva kruto realnost evropske migracijske politike. Združuje animacijo, video pogovore in kritično refleksijo, so zapisali na spletni strani Javnega zavoda GO! 2025.
Animacija je obenem tudi zgodba o Sloveniji - o njenem perifernem položaju znotraj EU ter o vlogi tranzitne države na balkanski begunski poti. Nasprotje med optimistično podobo Evropske unije in realnostjo njene politike se v animaciji izraža skozi kontrast med vizualno idiličnim, barvitim svetom, ki ga naseljujejo mačji protagonisti, ter brutalnostjo izključevanja in izgona, ki eskalira v sklepnih prizorih.
Režiserka in vizualna umetnica Ana Čigon v razstavo vpleta elemente svoje najnovejše animacije Maček med vrati in video pogovore, v katerih se s strokovnjakinjami pogovarja o begunski politiki. V sklopu projekta bodo potekale tudi delavnice in vodstva po razstavi.
Prostorsko postavitev v Carinarnici uokvirja panelna podoba stavbe Evropske komisije, ki ponuja ogled insertov animacije in intervjujev s članico iniciative Infokolpa Aigul Haikimovo ter sociologinjo in znanstveno svetnico na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti Mirjam Milharčič Hladnik.
V video intervjuju Čigon vprašanja intervjuvankam nadomesti s situacijskimi opisi doživljanja glavnega protagonista animiranega filma Mirnjava, s čimer pripoved animacije subtilno prepleta in nadgrajuje s stvarnimi izkušnjami ter analitičnimi uvidi. Tako preplet osebnega pričevanja, razmisleki o migrantski problematiki v Sloveniji in Evropi, povezani s satiričnim jezikom animacije Maček med vrati, rezultirajo v družbenopolitičnem komentarju, ki se dotakne različnih perspektiv na aktualno globalno migransko politiko.
Čigon kontekstualno obzirno, s simboličnimi objekti, katerim pomen izgradi skozi animirani film. Poseže tudi v okolje novogoriške Carinarnice, ki je dejansko locirana na mejnem prehodu, na nevralgični točki, kjer se nasproti slovenskega kulturnega centra represivna evropska migrantska politika izvaja tudi v praksi.
Leta 1982 rojena Čigon ustvarja na področju umetniškega videa, dokumentarnega in animiranega filma ter performansa. Je akademska slikarka in magistrica umetnosti s področja videa, zaključila pa je tudi magistrski študij v avstrijskem Linzu. V svojih projektih se ukvarja z družbenimi in feminističnimi temami, s temami povezanimi s spominjanjem in javnimi spomeniki, diskriminiranimi družbenimi skupinami, LGBTIQ+ temami, s kritiko neoliberalizma ipd.
Razstava bo na ogled do 21. junija.