Člani mednarodnega foruma dramatikov ITI so na njej soočili precej različne izkušnje o vplivu globalizacije na dramatiko.
Olje na ogenj debate je že v začetku prilil moderator Aleš Debeljak, ki je predlagal uporabo termina lokalno namesto nacionalno, saj drugače ne bi mogli govoriti o na primer škotski ali baskovski dramatiki.
S predlogom se je strinjala Švicarka Ursula Werdenberg, saj v njeni državi težko govorijo o nacionalni dramatiki. Ustvarjajo namreč v štirih jezikih, pri čemer gledališčniki vsakega jezika bolj gravitirajo k centrom na drugi strani meje kot k enotni državni sceni.
Tudi Grkinja Lia Hadzopoulou je poudarila pomen jezikovnih ali kulturnih ovir pri globalizaciji. Svet ostaja - če to hočemo ali ne - deljen, dramatika pa pogosto črpa navdih prav v lokalnih posebnostih.
Slednjim se pisci ne bi smeli izogibati zaradi želje po globalnem uspehu, je dodala ciprska Grkinja Constantina Ziropoulou. Nasprotno, pisati bi morali o problemih, ki jih resnično skrbijo, in v mislih vedno imeti javno sporočilo.
Hrvat Jasen Boko, sicer predsednik mednarodnega foruma, je bil zadovoljen, da je njegov predlog naslova okrogle mize sprožil zanimiv pogovor in tudi sam omenil, da lahko univerzalen pomen dramatiki pogosto dosežejo prav s pisanjem o malih rečeh.
Ob konsenzu, da globalizacija zaradi omenjenih kulturnih razlik očitno ne prinaša ene svetovne umetnosti, se je pogovor zaključil pri delu prevajalcev. Slednji namreč ne premoščajo zgolj jezikovnih, temveč tudi subtilne kulturološke razlike, zato je njihovo delo po ocenah udeležencev okrogle mize vredno pohvale.
Mednarodni forum dramatikov ITI namreč prek uradnih poti in osebnih poznanstev skuša med drugim promovirati dramatiko "malih" jezikov, kar pa je po besedah direktorja Prešernovega gledališča Kranj Boruta Veselka prav namen letošnjega jubilejnega Tedna slovenske drame.