Kot so zapisali v Maski, je performativno predavanje Ljubim svoje plesalce (I Love My Dancers) raziskava posebnega poglavja iz zgodovine nemškega gledališča. Osredotoča se na leto 1977 v mestu Wuppertal in takratni izgradnji nove oblike gledališča – plesnega gledališča (Tanztheater). Performerja Geraldo Si in Uri Turkenich se v performativnem predavanju pogovarjata, plešeta in primerjata svoje poglede na svet, na razumevanje gledališča in njegovih kontekstov. Premišljujeta o delovanju Tanzteatra Wuppertal ter o vzdušju v Wuppertalu, o razmerjih med politiko in gledališčem v tedanji zahodni Nemčiji. Izhodišče njunih pogovorov predstavljajo intervjuji z osrednjimi predstavniki plesa in gledališča tistega časa: Raimundom Hoghejem, Susanne Linke, Dominiquom Mercyjem in Williamom Forsythom.

Uri Turkenich je koreograf, publicist in umetnik. Magistriral je iz smeri koreografija na Univerzi za ples v Stockholmu. V svojem delu se ukvarja s pojmi zgodovine, spremembe in hrepenenja. Umetniška dela, povezana s temi pojmi, gradi sam ali v različnih sodelovanjih ter spodbuja razvoj diskurzov o njih.

Dogodek je nastal v produkciji Ehrliche arbeit – freies Kulturbüro in koprodukciji Zavoda EN-KNAP.

Po performativnem predavanju se bo z avtorjem pogovarjala Amelia Kraigher.