Performativno predavanje Ljubim svoje plesalce (I Love My Dancers) je raziskava posebnega poglavja iz zgodovine nemškega gledališča. Je izraz nostalgije, očaranosti, dražljivosti in hrepenenja po gledališču 70. let 20. stoletja. Osredotoča se na leto 1977 v mestu Wuppertal in takratni izgradnji nove oblike gledališča – plesnega gledališča (Tanztheater). Prvi od obeh performerjev pooseblja generacijo Pine Bausch, drugi pa mlajšo generacijo gledaliških ustvarjalcev. Pogovarjata se, plešeta in primerjata svoje poglede na svet, na razumevanje gledališča in njegovih kontekstov. Premišljujeta o delovanju Tanzteatra Wuppertal ter o vzdušju v Wuppertalu, o razmerjih med politiko in gledališčem v tedanji zahodni Nemčiji. Izhodišče njunih pogovorov predstavljajo intervjuji z osrednjimi predstavniki plesa in gledališča tistega časa: Raimundom Hoghejem, Susanne Linke, Dominiquom Mercyjem in Williamom Forsythom.
Uri Turkenich je koreograf, publicist in umetnik. Magistriral je iz smeri koreografija na Univerzi za ples v Stockholmu. V svojem delu se ukvarja s pojmi zgodovine, spremembe in hrepenenja. Umetniška dela, povezana s temi pojmi, gradi sam ali v različnih sodelovanjih ter spodbuja razvoj diskurzov o njih.