Otroštvo je preživljal kot pastir v okolici Bohinjske Bele. Čeprav ni mogel redno obiskovati šole, je zelo veliko bral. Po vojni se je izučil za mizarja, kar je postal tudi njegov poklic. Leta 1932 je postal član Kluba slovenskih socialnih pisateljev in se odločil preživljati kot pisatelj. Delal je tudi kot izdajatelj, urednik in novinar.
Pisal je pesmi in socialnorealistična pripovedna dela z delavsko tematiko, njegovo proletarsko dramatiko so uprizarjala predvsem ljubiteljska gledališča in delavski socialistični odri.
Uveljavljal je družbeno kritiko, smešil meščansko tekmo v strankarski politiki in skrbi kapitalistične družbe. Pisal je večinoma komedije in groteske ter v njih prikazoval nesmiselnost in pokvarjenost meščanske družbe. Iz njegovih del vejeta optimizem ter vera v zmago proletariata. Njegova resna dela preveva čustvena toplina, njegove komedije pa so polne nezdružljivih nasprotij, revščine in bogastva, sovraštva in ljubezni, denarja in brezposelnosti. Dela je objavljal v revijah in tudi v samostojnih izdajah.
Tone Čufar: Je že tako na svetu. Še zmeraj se grizemo. Nekateri imajo ostre, velike zobe; največje ima denar. Nič mu ni sveto, najmanj sreča ljudi. Nocoj spet steguje svoje šape.*
Njegove najpomembnejše drame so Tragedija v kleti (1931), Polom (1934) in Ljubezen v kleti (1935), znana pa je tudi komedija Ameriška tatvina (1935). Leta 1979 so v Drami SNG Maribor uprizorili njegovo delo Ščurki (r. Aleš Jan). Po njem sta med drugim poimenovana gledališče na Jesenicah in tamkajšnji gledališki festival Čufarjevi dnevi.
* Iz: Tone Čufar (1938). Mali Babilon. Sodobnost (1933), letnik 6, številka 1/2.