STA, 30. 1. 2020

Opera industriale za uvod v EPK Reka 2020

Modernistično glasbeno-scensko delo Opera industriale v režiji Daliborja Matanića bo osrednji del slovesnosti ob začetku Evropske prestolnice kulture (EPK) 2020 v soboto na Reki. V letu dni je predvidenih več kot 600 kulturnih in umetniških dogodkov, nekateri med njimi že razburjajo del hrvaške javnosti.
:
:

Reka je prvo hrvaško mesto, ki nosi laskavi naziv Evropska prestolnica kulture. Deli si ga z irskim mestom Galway. Naključje je, da se EPK Reka 2020 začenja med prvim predsedovanjem Hrvaške Svetu EU. V največjem hrvaškem pristanišču so program EPK pripravili pod sloganom Pristanišče raznolikosti.

Tudi odprtje z Opero industriale, ki bo povezalo več sto izvajalcev, bo potekalo v reškem pristanišču. Po napovedih organizatorjev se bo spektakularen uvodni program začel v soboto ob 9. uri in bo trajal vse do nedeljskih jutranjih urah. "Predvidenih je 70 dogodkov za vse okuse na več kot 30 lokacijah v mestu, od mestne tržnice in pristanišča do pop up nastopov pevskih zborov in igralcev na mestnih ulicah do večernih programov v barih in klubih," je povedala direktorica EPK Reka 2020 Emina Višnić.

V bogatem razstavnem programu tudi zgodnja leta Gustava Klimta

V Muzeju moderne in sodobne umetnosti Reka bodo v petek, v sklopu hrvaške noči muzejev, odprli razstavo mednarodno uveljavljenega reškega sodobnega umetnika Davida Maljkovića. "Podobne razstave bomo pripravljali vse leto. Ciklus bomo sklenili leta 2021 z razstavo priznane hrvaške umetnice Sanje Iveković," je povedala Emina Višnić.

Z bogatega programa EPK je za ljubitelje klasične glasbe med drugim omenila opero Richarda Wagnerja Tristan in Izolda. Režijo opere, ki bo v Hrvaškem narodnem gledališču (HNK) Ivana pl. Zajca premiero doživela konec februarja, je prevzela ameriška režiserka Anne Bogart.

Kot eno zanimivejših v sklopu programa EPK Reka 2020 je Emina Višnić napovedala razstavo o zgodnjih letih dunajskega slikarja Gustava Klimta, ki je na začetku kariere med drugim za potrebe nekdanjega Teatro Comunale, današnjega reškega HNK, v tehniki olja na platno naslikal več alegorij. Razstavo z naslovom Neznani Klimt - ljubezen, smrt, ekstaza, bodo v Mestnem muzeju odprli sredi julija. Ob slikah za reško gledališče bodo na ogled še druga dela iz umetnikove zgodnje faze, tudi erotične in intimne risbe žensk.

Pripravili so tudi vrsto programov, ki povezujejo umetnost in nove tehnologije. Takšne so denimo majske Akcije in atrakcije - instalacija kinetičnih zvočnih skulptur. Emina Višnić je opozorila še na razstavo Fiume Fantastika, ki bo obravnavala fenomen radikalnih urbanističnih in arhitekturnih sprememb Reke, in na program za otroke, ki bodo lahko uživali v urbanih intervencijah, ki jih bodo izvedli v počastitev znanega hrvaškega animiranega lika, profesorja Baltazarja.

Nekateri projekti naleteli na nasprotovanje dela hrvaške javnosti

V tednu po odprtju se bo začel tudi projekt 27 soseščin, edini med sedmimi programskimi sklopi EPK Reka 2020, ki se ukvarja z lokalnimi skupnostmi. Izbrali so 27 lokalnih skupnosti iz nekaterih reških sosesk, pa tudi iz okoliških mest, kvarnerskih otokov in Gorskega kotarja, in jih povezali z evropskimi partnerji v 27 državah članicah EU. Partner iz Slovenije je Selnica ob Dravi. Kot prvo bo v sklopu projekta prihodnji teden v Čavlih pri Reki potekalo tridnevno rajanje pustnih skupin iz Evrope na čelu z znamenitimi kvarnerskimi zvončarji.

Nekateri projekti, še posebej tisti, ki se nanašajo na antifašistično zgodovino Reke, so naleteli na zelo glasne nasprotnike v delu hrvaške skrajnje desnice in nekaterih veteranskih združenj. Še posebej ostro so napadli spomenik rdeči Reki reškega multimedijskega umetnika Nemanje Cvijanovića, ki namerava 3. maja v spomin na osvoboditev mesta leta 1945 na reški nebotičnik postaviti peterokrako zvezdo.

Umetnika je očaral fenomen kolektivnega spomina. V svojem delu se bo referiral na rdečo zvezdo, ki so jo na vrh istega nebotičnika leta 1945 postavili partizani. Njegovo zvezdo bo sestavljalo 2800 kosov stekla, ki bodo simbolizirali 2800 umrlih antifašističnih borcev v bitki za Reko. Umetnik meni, da se zvezda sama brani zgodovinskega revizionizma in mu večno kljubuje, zato je instalacijo poimenoval tudi samoobrambni spomenik.

"Zaradi tovrstnih kritik projekti ne bodo padli, tako kot projekti ne bodo padli zaradi morebitnih kritik s strani levice. Takšne kritike in različna mnenja pričakujemo, še posebej v programu Doba moči, ki se ukvarja s fenomeni reške in evropske zgodovine," je poudarila Emina Višnić. Potrdila je, da so dokumentacijo za postavitev zvezde že pridobili.

Protislovja so izzvale tudi prireditve, povezane s pesnikom in politikom Gabrielejem D'Annunziom, ki je vodil italijansko zasedbo Reke leta 1919, ter prenova ladje Galeb, ki je bila plavajoča rezidenca nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita. Na ladji bo urejena stalna razstava o Galebu, gibanju neuvrščenih in Titu kot tudi prostor za javne prireditve.

Emina Višnić meni, da EPK lahko prispeva k realnejšemu vpogledu v zgodovino Reke, ki je bila samo v prejšnjem stoletju del sedmih držav. "Nikakor ne prevzemamo vloge znanstvenikov niti zgodovinarjev, nimamo namena, da bi ugotavljali resnico. Naša vloga je takšna, kot je vloga kulture in umetnosti - da odpiramo javni prostor za dialog in javno razpravo ter različnost pogledov in stališč. Seveda je ob tem nujen pogoj določena raven temeljnih vrednot, ki so tudi evropske vrednote, se pravi antifašizem, vladavina prava in spoštovanje človekovih pravic," je še povedala sogovornica.