SSG Trst, 10. 11. 2009

Odskočna deska ali korak v agonijo?

Menimo, da so nakazani predlogi povsem neprimerni, ker ne predstavljajo odskočne deske za razvoj gledališča, temveč korak v agonijo ustanove. Kdor bo največ nastradal in plačal, smo prav uslužbenci, ki že leta pristajamo, kljub visoki poklicni usposobljenosti, na pogodbe na določen čas, medtem ko se dopušča kršitev in nespoštovanje zakonov s strani javnih uprav, ki nesramno in brezbrižno dopuščajo, da Slovensko stalno gledališče, ki je osrednjega pomena za mesto Trst in deželo Furlanijo Julijsko Krajino, postopoma ugaša.

Uslužbenci Slovenskega stalnega gledališča smo se včeraj, 9.novembra 2009 sestali in razpravljali o predlogih izvedencev Marije Marc in Renata Manzonija za rešitev teatra iz finančne krize. Glede na to, da smo bolj kot kdajkoli prej, zaskrbljeni nad našo usodo in usodo gledališča smo se odločili, da se bomo jutri ob 16.uri zbrali pred sedežem tržaške prefekture na Velikem trgu, kjer bo srečanje, na katerem bodo predstavniki krajevnih uprav in krovnih organizaciji ocenili predloge izvedencev.

Uslužbenci Slovenskega stalnega gledališča smo vzeli v pretres dokument, ki sta ga izdelala dva izvedenca in najavljamo, da se uvodoma strinjamo s premiso in analizo o vzrokih finančne krize.

Krajevne uprave niso izvrševale dolžnosti:
Po statutu bi morali člani gledališča (Dežela FJK, Pokrajina Trst in Občina Trst) kriti stroške za dvorano Kulturnega doma. Ti stroški znašajo 330 tisoč evrov letno, a nobena od javnih uprav jih ni poravnala. Ravno tako ministrski dekret iz dne 12.novembra 2007 o stalnih javnih gledališčih predvideva v členu 9, odstavek 1, črka a) da Občina, Pokrajina in Dežela morajo letno prispevati vsaj toliko, kolikor znaša državni prispevek iz enotnega sklada za prireditve (letos 380 tisoč evrov), a tudi to se ne dogaja.

Se ne strinjamo pa s predlogi za rešitev iz krize. Javne uprave naj bi izjemoma povečale svoje prispevke za 150 do 200 tisoč evrov, medtem ko naj bi s krčenjem zaposlitve in produkcije prihranili od 250 do 300 tisoč evorv. Najbolj bi bili prizadeti uslužbenci. Izvedenca predlagata za šest stalnih igralcev pogodbe na 180 dni, namesto sedanjih 273; za 12 tehnikov (vključno z vratarji), ki so sedaj zaposleni z 9 – mesečnimi pogodbami, pa pogodbe za 7 mesecev. Podobno predlagata za blagajničarko, ki je do danes bila zaposlena z 10 – mesečno pogodbo. Za sedem uslužbencev, zaposlenih s pogodbami za nedoločen čas predlagata lastni odpust iz službe in nato njihov sprejem v službo s sezonskimi 10 – mesečnimi pogodbami in rotacijsko zaposlitev. Nadalje bi bila prizadeta tudi produkcijska dejavnost. Stroški za scene in honorarje za gostujoče režiserje in igralce bi bili močno znižani. Predlog predvideva izredne prispevke krajevnih uprav za leto 2010, ki ne bi bili zagotovljeni v naslednjih letih, prav tako pa je možno, da se leta 2011 nadaljno krčijo tudi ministrski prispevki.

Menimo, da so nakazani predlogi povsem neprimerni, ker ne predstavljajo odskočne deske za razvoj gledališča, temveč korak v agonijo ustanove. Kdor bo največ nastradal in plačal, smo prav uslužbenci, ki že leta pristajamo, kljub visoki poklicni usposobljenosti, na pogodbe na določen čas, medtem ko se dopušča kršitev in nespoštovanje zakonov s strani javnih uprav, ki nesramno in brezbrižno dopuščajo, da Slovensko stalno gledališče, ki je osrednjega pomena za mesto Trst in deželo Furlanijo Julijsko Krajino, postopoma ugaša.

STA/SSG Trst/SiGledal, 3. 2. 2021
Marko Sosič (1958 - 2021)
SSG Trst, 25. 12. 2012
Voščilo SSG Trst