Trojici je skupno umetniško delovanje v času, ko je bila opera v središču družbenega dogajanja in deležna vsesplošne pozornosti in naklonjenosti. Druži jo to, da se je večino časa razdajala na slovenskem odru in da je tudi skupaj začela svojo glasbeno pot v znamenitem Opernem studio ljubljanske Opere, ki ga je še v vojnem času ustanovil Mirko Polič. In skupna ji je letnica rojstva (1920), ki je dala Slovencem celo generacijo pevskih prvakov z izrazito prepoznavnimi glasovnimi znamkami: poleg Bukovčeve, Francla in Korošca še tenorista Mira Brajnika in baritonista Franceta Langusa (le eno leto mlajši je baritonist Samo Smerkolj). Omenjeni pevci so imeli v svojem času danes skoraj nepredstavljiv zvezdniški status pri občinstvu. Starejši privrženci opere se še danes spominjajo vrst čakajočih pred operno blagajno, ki so se pred nekaterimi predstavami in pevskimi gostovanji vile na ulico; spominjajo se dijaškega stojišča (znamenitega »oksenštanta«), nekoč vrelca dolgih ovacij, s katerimi je avditorij nagrajeval svoje ljubljence.
Več o opernih umetnikih lahko preberete na spletni strani SLOGI..