Pogovor, ki ga je vodila Zala Dobovšek, je začel umetnostni zgodovinar, geograf in oblikovalec Gojko Zupan. Po njegovem mnenju se tako v Ljubljani kot v Sloveniji obnašamo nezgodovinsko, saj ne znamo pravilno vzpostavljati svoje identitete, gledališče s svojo tradicijo oz. gledališkost pa je eden izmed izjemno pomembnih elementov mestotvornosti. Opaža trend prizidkov, ki se je začel prav s prizidkom stavbe SNG Drama, kateremu so sledili tudi Narodni muzej, Narodna galerija itd. Zupan podpira zamisel, da bi na podaljšku Kongresnega trga namesto stanovanj stala gledališka institucija, ki bi bila z glavno fasado obrnjena v zaključek Plečnikove osi. Upa, da bodo lastniki sodelovali in da se bodo stvari premaknile.
Arhitektka, scenografka in režiserka Meta Hočevar meni, da je »hišo treba ohraniti tako, kot je, in jo predvsem tehnološko posodobiti« znotraj obstoječih dimenzij. Funkcije in gledališke službe, ki niso izrazito vezane na oder (knjižnica, dramaturgija, administracija), bi preselili v Nemško hišo za stavbo Drame. Hkrati podpira idejo o novem gledališkem centru med Wolfovo in Slovensko cesto. Tam bi se dogajanje lahko odvijalo skozi cel dan, v sedanji Drami namreč za to ni prostora. Obenem jo skrbi, da se tovrstni center ne bi skomercializiral z nekimi drugimi programi.
Arhitekt Andrej Nolda, avtor končne različice idejnega projekta prenove stavbe SNG Drama, ki je bila leta 2000 izbrana na natečaju, pravi, da se je njihov predlog razlikoval od drugih tudi po tem, ker je v stavbo radikalneje posegal. Po tem načrtu bi del stare stavbe porušili in jo razširili do Igriške ulice, kar bi gledališču omogočilo optimalne delovne pogoje. Površina stavbe bi se tako s 5.000 povečala na 12.000 kvadratnih metrov, večji del novih površin pa bi nastal v novih podzemnih etažah. Stavbo Drame bi tudi funkcionalno povezali z Nemško hišo. Kot nesrečno okoliščino je izpostavil, da zaradi prostorske stiske v okolici stavba nima prostora za širjenje.
Arhitekt in podžupan Mestne občine Ljubljana Janez Koželj meni, da bi morali problem SNG Drame reševati sistemsko in se učiti iz dobrih praks tujih mest. Po njegovem mnenju bi moral vsak teater imeti svojo unikatno vlogo v omrežju različnih prizorišč glede na svojo zgodovino, tradicijo, pogoje. Ideja o ogromnih večnamenskih teatrih se mu ne zdi dobra. Podpira gradnjo gledališke stavbe na parceli med Slovensko cesto in Wolfovo ulico, za vsak primer (če bo treba izseliti MGL ali SMG) pa je za stavbo SMG pripravljena še ena parcela. Podpira zamisel Mete Hočevar o spomeniški rekonstrukciji in moderniziranju odrske tehnike obstoječe stavbe Drame.
Vršilec dolžnosti ravnatelja SNG Drama Ljubljana Peter Sotošek Štular pa je opozoril na že skoraj nevzdržne razmere za delo v gledališču. Poleg problema garderob, ki jih napolnjuje oprema iz leta 1966, in zastarele odrske tehnike je izpostavil tudi energetsko potratnost stavbe – okna namreč ne tesnijo, fasada ne zadržuje toplote ... Kot pereč je omenil tudi problem odsotnosti načrta električnih napeljav, kar močno zmanjšuje požarno varnost, posebej ogrožena je Mala drama. Nevarna naj bi postajala tudi zunanjost stavbe, ki se počasi poseda proti Slovenski cesti. Odškodninski zahtevki zaradi ometa, ki odpada na avtomobile, naj bi bili pogosti.
Sotošek je še povedal, da po začetnih pogovorih z Ministrstvom za kulturo v doglednem času pričakujejo urgentne posege, ki so nujni za nadaljevanje dela gledališča – ureditev požarne varnosti v mali drami, novo dvigalo, morda pa tudi posodobitev nekatere tehnologije in obnova garderob. Žarek upanja za korenitejšo obnovo in gradnjo nove drame po njegovih besedah daje osnutek nacionalnega programa za kulturo za obdobje 2012–2015.