Novi umetniški direktor Opere SNG Maribor je dirigent Benjamin Pionnier

Benjamin Pionnier (rojen 1977) je diplomiral iz klavirja in komorne glasbe na Nacionalnem konservatoriju v Nici. Študiral je tudi kontrabas, petje, klarinet, harmonijo in kontrapunkt. Glasbeno pot je nadaljeval s študijem pri znani francoski pianistki Brigitte Engerer, in sicer na Nacionalnem konservatoriju v Parizu. Že v času študija je aktivno deloval kot pianist in komorni glasbenik, pri tem pa je prepotoval večino Evrope in Bližnjega vzhoda. Preden se je odpravil študirat dirigiranje v Veliko Britanijo (je učenec dirigenta Georgea Hursta), kjer je prejel tudi prvo nagrado s pohvalo, je študiral orkestrsko dirigiranje v Franciji. Je tudi nagrajenec dirigentskega tekmovanja v Manchestru (na Royal Northern College of Music). Kmalu po prvih uspehih je prejel številna povabila k sodelovanju pri dirigentskih mojstrskih tečajih po vsej Evropi. Benjamin Pionnier je bil asistent številnih znanih dirigentov, med drugim tudi Jamesa Levina, ki ga je povabil v Metropolitansko opero in Carnegie Hall. Deluje kot korepetitor in asistent za številna gledališča, posveča pa se tudi pianistični karieri. Bodisi kot pianist ali dirigent se je udeležil številnih festivalov, med drugim festivala Pablo Casals, festivala Messiaen, pomladnega festivala v Monte Carlu, dogodka Hong Kong French May, festivala v Ambronayu, festivalov Manca, Musiques au coeur, Pierre Cardin in mednarodnega glasbenega festivala v Macau. Od leta 2006 do 2010 je bil umetniški svetovalec Opere v Nici.

V njegovem repertoarju zasledimo operna dela skladateljev, kot so Gounod (Faust, Romeo in Julija), Rossini (Seviljski brivec), Massenet (Werther), Delibes (Lakmé), Offenbach (Hoffmannove pripovedke, Pariško življenje), Mozart (Don Giovanni, Così fan tutte), Bizet (Carmen, Lovci biserov), Donizetti (Lucia di Lammermoor), Verdi (Macbeth), Puccini (Madama Butterfly), Lehár (Vesela vdova), Debussy (Pelej in Melisanda) in Gluck (Orfej in Evridika). Njegov široki repertoar obsega tudi številna dela za orkester, in sicer od baročnega obdobja naprej – vse do novitet sodobnega časa. Pionnierjeve subtilne interpretacije mu odpirajo številna vrata velikih odrov; nedavno je dirigiral Gounodovo opero Romeo in Julija v koncertni dvorani Čajkovskega ob odprtju francoskega leta v Rusiji, v moskovskem Bolšoj teatru pa je debitiral tudi z Ravelovo fantazijsko opero L'Enfant et les sortilèges (Otrok in uroki) in z nekaterimi skladbami iz cikla Poslednje štiri pesmi Richarda Straussa. Med nedavnimi uspehi velja izpostaviti tudi operno produkcijo Gounodovega Fausta v Teatru Argentino, ki je požel (tako redko) soglasne pohvale kritikov in publike. Njegov mariborski dirigentski debi iz pretekle sezone 2010/2011 predstavlja glasbeno vodstvo Gounodove opere Romeo in Julija.