Predstava pripoveduje zgodbo o življenju mladega volka, ki se mora ločiti od svojega tropa in podati na trnovo pot samostojnega življenja. Pri tem se sooča z izzivi, ki so v svojem bistvu podobni izzivom mladih v človeških kulturah: posloviti se mora od varnega zavetja svoje družine (tropa), zaživeti z izkušnjami, ki mu jih je dala, se spopasti z novim okoljem, ki mu je tuje in včasih sovražno, premagati strah, biti iznajdljiv, zbrati moč in pogum ter začeti novo življenje v svojem tropu. Pripoved o volčjem odraščanju in potovanju k novemu življenu je tudi pripoved o nas samih. Izvirno besedilo Nane Milčinski in Petra Kusa je nastalo po motivih resnične zgodbe volka Slavca, ki so ga biologi Univerze v Ljubljani (v okviru projekta Slowolf) zasledovali s telemetrično ovratnico med julijem 2011 in avgustom 2012 ter rekonstruirali njegovo potovanje od Slavnika na Krasu do pogorja parka Lessinia na severu Italije.
 
Pomembno prizadevanje predstave je odstreti mistično podobo volka, ki je v zahodni kulturi (posebej pa v otroški literaturi), predstavljen kot temačno, zlobno in krvoločno bitje. Skozi zgodbo spoznamo osnovne značilnosti volka in njegov odnos do človeka, da bi ga lahko tako bolje razumeli. Volk lahko postane, kot so bili prepričani severno-ameriški Indijanci, naš učitelj. Namesto da uničimo njega in drugo divjo naravo, poskusimo v njej odkriti vir inspiracije. Optimizem zgodbe o “volčjem srcu” je nasprotje uničevanju narave in nesposobnosti našega sobivanja z njo in drug z drugim – kataklizmi planeta, ki se kaže na obzorju.

Predstava je zasnovana kot preplet senčnega gledališča, mask in glasbe. Likovna podoba je nastala v sodelovanju s hrvaško lutkarico Morano Dolenc, glasbo, ki jo v živo izvaja hrvaški igralec in kantavtor Igor Baksa, pa je napisal Peter Kus. V predstavi nastopajo Igor Baksa, Davor Dokleja, Karolina Horvat in Bruno Kontrec.