Zgodba Nočnega portirja je postavljena na Dunaj v leto 1957, kjer se v Hotelu Opera po naključju srečata receptor oz. nočni portir (vojni zločinec, ex-Sturmbannführer) Max in (bivša taboriščnica) Lucia, žena slavnega ameriškega dirigenta. Par, ki se je med drugo svetovno vojno soočil v koncentracijskem taborišču in tam razvil mazohistično razmerje, ob ponovnem srečanju obnovi razmerje gospodarja in sužnja. Med njima kot vulkan izbruhne eros, ki diši po tanatosu.

»Uprizoritev Nočni portir govori o posameznosti (singularnosti) in samoti ter sovpada s tematiko o intimnem in individualiziranem spominu, obenem pa je v nasprotju s prevladujočimi reprezentativnimi okvirji in vzpostavlja kulturni dialog, ki izhaja iz telesnosti,« je za gledališki list o uprizoritvi povedala režiserka Nona Ciobanu, ki je Nočnega portirja adaptirala po motivih iz filma Il portiere di notte, scenariju Liliane Cavani, Barbare Alberti, Amedea V. Paganija, Itala Moscatija in citatih iz drame Kvartet Heinerja Müllerja. Glasove so posodili Branko Jordan, Nenad Nešo Tokalić, Davor Herga, Bojan Maroševič.

Prevajalka priredbe je Tina Mahkota, prevajalec citatov iz Kvarteta Heinerja Müllerja Staš Ravter, scenografa sta Nona Ciobanu in Peter Košir, kostumografija, oblikovalka svetlobe, izbor glasbe je delo None Ciobanu, oblikovalec videa in animacije je Peter Košir, fotograf za video Matjaž Wenzel, lektor Janez Bostič, oblikovalka maske Mirjana Djordjević.