Igrajo Nataša Matjašec Rošker, Vladimir Vlaškalić, Matevž Biber, Peter Boštjančič, Matija Stipanič, Miloš Battelino, Viktor Meglič, Maša Židanik, Mojca Simonič, Irena Mihelič in Barbara Jakopič Kraljevič.
Dominik Smole (1929–1992) je vrhunec svojega umetniškega ustvarjanja dosegel z odmevno filozofsko-poetično dramsko pesnitvijo Antigona (1959), za katero je na Sterijinem pozorju prejel nagrado za najboljše jugoslovansko besedilo.
Sofoklovo mitološko zgodbo o Antigoni, ki brata Polineika pokoplje kljub kraljevi prepovedi, je moderniziral in jo z izrednim pesniškim jezikom in slogovno bravuroznostjo preoblikoval v sodobno tragedijo. Dramske osebe je spremenil v nosilce sodobne filozofske misli in človeških vrednot. Radikalni premik je Smole uvedel s fizično odsotnostjo naslovne junakinje. Ko Smoletova Antigona išče brata Polineika, išče samo sebe, s pokopom brata se uresniči kot človek. Njen upor ni naperjen proti despotu, njena aktivnost predstavlja kategorični imperativ, uresničenje vesti, duhovnih vrednot.
Antigono je na Mali oder postavil perspektiven režiser mlajše generacije Jaka Andrej Vojevec: »Ob natančnejšem prebiranju me je presenetila aktualnost Smoletovega besedila tudi petdeset let po nastanku. Kako se dileme in vprašanja, ki jih razpira, prilegajo današnjemu trenutku in položaju. In bolj ko sem tuhtal in tehtal, bolj pereče se mi je zdelo vprašanje Antigonine odsotnosti. Ali v današnjem svetu sploh še lahko obstaja čista in neomadeževana misel?«
Dramaturginja je Maja Borin, scenografka in oblikovalka videa Vesna Blagotinšek, kostumografinja Tina Kolenik, skladateljica Nataša Vester Trseglav, oblikovalec svetlobe Tomaž Bezjak, lektorica Metka Damjan, oblikovalka maske Mirjana Djordjević, korepetitorka Zvezdana Novaković, asistent dramaturginje (AGRFT) Rok Andres.
Z uprizoritvijo Antigone Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor zaznamuje pomemben jubilej – petdeset let od kultne krstne uprizoritve 8. aprila 1960 v režiji Francija Križaja na Odru 57 in prvih uprizoritev pod okriljem slovenskega poklicnega gledališča 5. novembra 1960 v Drami SNG Maribor v režiji Mirana Hercoga ter 25. decembra 1960 v ljubljanski Drami v režiji Slavka Jana. Doslej so sledile še štiri uprizoritve: leta 1971 v SSG Trst (režija Mile Korun), leta 1983 v MGL (režija Franci Križaj), leta 1987 v SNG Drama Ljubljana (režija Meta Hočevar) in leta 1988 v PDG Kranj (režija Matjaž Zupančič).
Povezave: